PRIMSKOVO

Primskovo je razloženo vinorodno naselje na pobočju Gradišča in Primskovškega hriba. Leži 18 kilometrov jugovzhodno od Litije, kjer je bilo do leta 2002 občinsko središče, odtlej pa je občinsko središče v novi občini Šmartno pri Litiji. Celotna krajevna skupnost zajema šestnajst zaselkov in spada med demografsko ogrožena območja v naši občini.

Na stožčastem vetrovnem vrhu 592 metrov visoke Primskove gore so ostanki obrambnega tabora iz časa turških vpadov. Po ustnem izročilu je bil tabor nepremagljiv.

Sredi ostankov tega obzidja stoji lepa božjepotna Marijina cerkev. V jedru je srednjeveška gotska stavba iz 14. stoletja. Na vzhodni strani obzidja stoji manjša cerkev sv. Petra. Ta je bila med 1. svetovno vojno restavrirana. V njej je grobnica bogenšperških graščakov. Tretja cerkev sv. Nikolaja z ravno zaključenim prezbiterijem je spremenjena v šolsko stavbo. V njej je potekal pouk do 2. svetovne vojne. Danes je stavba zapuščena in ne služi več svojemu namenu.

Krajevna skupnost zajema hribovski svet, kjer prehaja alpsko predgorje v dolenjski kras. Pokrajina je brez širših dolin in ravnin. Geološka zgradba je zelo razgibana. Med kameninami prevladujejo karbonski skrilavci, peščenjaki, triasni dolomiti in propustni apnenci.

Prst je peščena, kamnita, ponekod tudi ilovnata. Njivskih površin je malo, več je košenic. Na prisojnih pobočjih je veliko manjših sadovnjakov in vinogradov. Gozd je v večini mešan in bogat z gobami.

Zemlja na Primskovem ne nudi dovolj možnosti za preživetje doma. Ljudje se vozijo na delo v Šmartno, Litijo, Ljubljano, Šentlovrenc in Ivančno Gorico.

Najbližja železniška postaja je Veliki Gaber, oddaljena od Primskovega 7 kilometrov. Zaradi bolj ugodnih prometnih zvez se največ ljudi vozi na postajo v Litijo, pa čeprav je do tja 21 kilometrov.

Primskovo slovi kot dolenjski razglednik, saj se od tu vidi velik del Dolenjske, zato je dobro obiskana izletniška točka, ki bi jo lahko domačini za večji obisk turistov še bolj izkoristili, zlasti za enodnevne izlete.

Z vrha najvišje točke lahko občudujemo na jugu in jugovzhodu Gorjance in kočevske hribe, na zahodu Julijce in na severozahodu Kamniške Alpe.  

Copyright Narava Bregar k.d. 1998-, levstik@narava-b.si, tel. 01 899-52-51, faks 01 899-52-50
Znak in ime Levstikove poti sta registrirani blagovni znamki. Zadnja sprememba: 15.10.2002