Noč je temna, podkve jeklo poje;
lej, po gozdu kralj ubežen jaha;
zgubil vojsko, zgubil zemlje svoje,
skriva se ko zver po lesu plaha.
Nima žene, hčere ne sinova,
vse mu vzela vražna je sekira;
koča vsaka duri mu zapira,
spremljevalca nima pot njegova.

In zajezdi v gosto drevje l‚sa;
konj se zdrzne, noče dalj bežati,
vstran zahrska, kvišku pne ušesa,
brezno vidi pred seb˘j zijati.-
Kralj pa gleda in zastonj ugiblje,
s konja stopi, k veji ga priveže,
plašč pogrne, nanj ves truden leže,
sladki sen nad breznom ga zaziblje.

Dahnejo mu sanje v trudno glavo:
Stol kraljevi iz zemlj‚ mu rase;
on pak seda nanj s častjo in slavo,
b˘gat, venčan ko nekdanje čase.
Zida se nad njim poslopje širno,
razsvetljeno, v zlatu lesketaje,
stavijo se veže na vse kraje;
zunaj čuje straže hojo mirno.

Prebudˇ se bobnov ropotanje,
prebudi se grom trobent vojaških;
vstane žvenket in ostrog rožljanje;
ide truma vojvodov junaških,
gre med njimi knez iz zemlje tuje,
ki mu hotel je deželo vzeti. -
Zmagan ide, ž njim tovar'ši ujeti,
klanja se mu, silni meč daruje.

Zadonijo spet trobente glasne
in prikaže se obraz kraljice;
ž njo sinovi, ž njo so hčere krasne,
njej visoke strežejo device.
Tu gospoda kralju vsa zavpije:
"Bog ti slavo hrani čase večne,
svetlim vnukom tvojim dneve srečne!"
Hrum veseli po dvoranah bije.

Vzdahne v živih sanjah kralj: "Carujem!
Oh, podobe gledal sem neznane,
da ubežen skrivam se po tujem!"
V sanjah kvišku kakor jelen plane;
hoče k svojim - roke širi - pada!
Meč z oklepom v dno brezna brenkoče;
konj se trga, podkve udar ropoče;
krokotajo vrani iz prepada!

Copyright Narava Bregar k.d. 1998-, levstik@narava-b.si, tel. 01 899-52-51, faks 01 899-52-50
Znak in ime Levstikove poti sta registrirani blagovni znamki. Zadnja sprememba: 31.05.2002