Karmen Sadar:
IZ SREDIŠČA SLOVENIJE - OBČINA LITIJA
Občina
Litija leži v osrčju Slovenije, meri 322 km2, v njej pa živi
19.111 prebivalcev. Hribovito območje Posavskih hribov se na jugu počasi
prevesi v Dolenjsko gričevje. Območje je redko poseljeno (57 preb./km2),
gospodarstvo temelji na tekstilni, lesni, usnjarski in kovinski
industriji. V zadnjem času se hitro razvijata malo gospodarstvo in
turizem.
Kljub
številnim naravnim in kulturnim znamenitostim, pa še vedno precej ljudi
premalo pozna to območje, zato vas vabimo na kratko potepanje po naših
prijaznih krajih.
Dolina reke
Save vas iz ljubljanske smeri preko Ribč pripelje do Spodnjega
Hotiča. Tu se cesta odcepi proti Vačam. Prijazna vasica na
prisojni polici nad dolino Save, zaradi arheološkega bogastva spada med
najbogatejša slovenska in vzhodnoalpska prazgodovinska najdišča. Prvotna
ilirska naselbina z nekropolo je stala na vzpetinah Zgornji in Spodnji
Kroni. Vače so se razvile po prihodu Rimljanov, ko je začela naselbina
pod Krono propadati. Prvič se omenjajo leta 1296. Trške pravice je kraj
dobil v začetku 15. stoletja. V srednjem veku so tu kopali železovo in
bakrovo rudo, delovalo pa je tudi več fužin. Rudarstvo je začelo
zamirati po letu 1820.
V kraju
stoji cerkev sv. Andreja, zgrajena leta 1844. V njej si lahko ogledate
tudi Božji grob, ki je eden najlepših v Evropi. Nad pokopališčem je
razgaljena fosilna morska obala s kamnovrstnimi školjkami v jurski
apnenčevi steni, najlepši primerek iz tega časa v Sloveniji.
Aleja
ustvarjalnosti vas pripelje na bližnji Klenik, kjer stoji
povečana kopija znamenite vaške situle, iz katere so Iliri pili
najkvalitetnejše pijače.
Z Vač vas
pot pelje proti Spodnji Slivni, kjer je postavljeno obeležje
geometričnega središča Slovenije - Geoss, z geografskimi
koordinatami: dolžina 14°
48’
55,2” in širina 46°
07’
11,8”. Truda vreden je tudi vzpon na Zgornjo Slivno (880 m),
odkoder je lep razgled na vse strani Slovenije. V baročni cerkvi sv.
Neže so ohranjeni ostanki gotskih slik. V bližnjem kamnolomu Zapodje je
urejeno vzletišče za jadralne padalce, ki pristajajo na travniku ob Savi
v Kresnicah.
Po Vačah in
okolici so speljane tudi nekatere učne poti (arheološka, geološka,
biološka), lahko pa si privoščite prav posebno doživljanje pokrajine ob
strokovnem vodstvu vodičk Turistično informacijskega centra Vače.
Ob savskem
okljuku se pripeljete v občinsko središče - Litijo. Stara
brodarska postojanka ima jedro na desnem bregu, kjer stojita cerkev sv.
Nikolaja in grad Turn. V njem sta delovala skladatelj Peter Jereb in
slikarka Mira Pregelj. Kraj se prvič omenja leta 1256, kot trg leta
1386, mestne pravice pa je dobil leta 1952. Na razvoj mesta, na stičišču
kopnih in vodnih poti je močno vplivalo brodarstvo po Savi. Z
zgraditvijo železnice leta 1849 je Litija prevzela gospodarsko in
upravno vlogo, ki jo je poprej imelo Šmartno pri Litiji. Industrijski
vzpon so omogočili prvi obrati bombažne predilnice ter žagarsko
podjetje, pa tudi rudna bogastva na Sitarjevcu in okolici (svinčeva,
cinkova, železova, srebrna in barijeva ruda); rudnik je obratoval do
leta 1951.
Kraj ima
dolgoletno čitalniško tradicijo (1884), stoletnico pa je dočakal tudi
Pihalni orkester (1899-1999). V zadnjem času se ponovno obuja Pustni
karneval.
Iz Litije se
lahko odpravite na več strani. Skozi Zavrstnik in Štangarske
Poljane vas cesta pripelje v Veliko Štango, idilično
hribovsko vasico, ki nudi obilo možnosti pohodništva, kolesarjenja in
nabiranja gozdnih sadežev. V kraju stoji predelana gotska cerkev Antona
Padovanskega iz leta 1677, v preteklosti pomembna romarska točka.
Drugo večje
naselje v občini je Šmartno pri Litiji. Osrednji trg krasi
neogotska cerkev sv. Martina, v bližini pa stoji tudi najstarejša hiša z
letnico 1580. V njej je bila v drugi polovici 17. stoletja grafična in
slikarska delavnica Mollerey, kjer sta delala sodelavca J.V.
Valvasorja.
Če iz
Šmartnega sledite cesti proti Dolenjski, se vam vrh serpentinastega
hriba odpre prelep razgled na enega najlepših slovenskih gradov -
Bogenšperk, kjer je Janez Vajkard Valvasor v dvajsetletnem bivanju
na gradu ustanovil bakroreznico in tiskarno ter izdal svoje največje
delo, Slavo vojvodine Kranjske. V gradu si lahko ogledate stalne zbirke,
sprehodite pa se lahko v grajskem drevoredu, lahko pa se v njem tudi
poročite. Če grad obiščete v začetku septembra, boste priča pravemu
srednjeveškemu vzdušju, ki ga pričarajo prave viteške igre.
Sledi spust
v dolino Temenice. V Sobračah se cesta odcepi proti Primskovim,
slikovito vasico na Primskovim hribu, odkoder se odpre čudovit razgled
na vse strani. Ob cerkvi sv. Marije Magdalene in kapele sv. Petra se
bohoti vsaj 600 let stara lipa, ki sodi med slovensko naravno dediščino.
Poseben pečat je dal kraju duhovnik Jurij Humar, ki je kot zdravilec
pomagal mnogim ljudem. Številni obiskovalci verjamejo, da iz njegovega
groba seva zdravilna energija. V bližini so lepo ohranjeni ostanki
rimskih mostov skozi bližnje vinogradniško Sevno pa je speljana
vinska cesta, ki vas pripelje v Čatež na Dolenjskem.
Iz Šmartnega
pa lahko sledite tudi cesti proti Gabrovki, sadjarskemu in
vinogradniškemu kraju. Osrednji del je strnjen okoli šole in cerkve sv.
Križa. Obrat sadnih sokov in žganih pijač Presad je pomembnejši
gospodarski objekt. V bližnjih Moravčah stoji Tonina hiša (kjer
je živela Levstikova inspiracija) mimo katere vodi Levstikova pot proti
Čatežu.
Če se iz
Gabrovke dvignete na Moravško goro, se vam odpre čudovit razgled
na Dolenjsko. Prek Brezovega vodi pot v dolino Bistrice, kjer se
še vedno vrtijo mlinska kolesa in meljejo žito za domačine in okoličane,
in naprej na Dole, ki so stisnjene pod kraško Dolsko planoto. Tu
se odpre povsem nov, drugačen svet kraških jam in vrtač. V bližini je
več slapov, najlažje pa je dostopen izvir potok Bena.
Po soteski
reke Sopota se lahko odpravite proti Radečam ali pa se dvigneta na
Polšnik, ki se razprostira nad savsko dolino. Kraj, ki se prvič
omenja leta 1286, je prijetna izletniška točka in izhodišče pohodov na
Ostrež (856 m), Žamboh (791 m) in Kum (1220 m). Območje Ostreža
in Žamboha spada med krajinske parke Slovenije zaradi svoje pestre
vegetacije. Pod vznožjem Ostreža sta Mala Ajdivska jama in brezno
Luknja, nekdanji zavetišči pred turškimi vpadi.
S Polšnika
se spustite v savsko sotesko, odkoder vodi regionalna cesta proti
Zagorju ob Savi ali Ljubljani.
Vse omenjene
točke lahko obiščete z avtom, kolesom ali peš, če pa si zaželite pohoda
s posebno vsebino, se odpravite na Levstikovo pot Od Litije do Čateža
(znak in ime sta registrirani blagovni znamki). Pohod je organiziran
vsako leto, drugo soboto v novembru, pot pa je vredna ogleda tudi v
drugih letnih časih. Trasa poti je speljana po literarni predlogi Frana
Levstika z istoimenskim naslovom in vodi iz Litije prek Šmartnega, Male
Kostrevnice, Jelše, Liberge in Moravč do Čateža na Dolenjskem.
Zanimiv je
tudi pohod od Cerkvice do cerkvice, ki ga vsako leto v začetku junija
organizirajo na Polšniku.
V maju je
organiziran kolesarski vzpon in pohod na Geoss.
Če vam ni do
hoje, vožnje s kolesom ali avtom, pa se z raftom lahko spustite tudi po
Savi. Za spremstvo in varnost poskrbijo člani Rafting kluba Vidra iz
Litije.
Ker se bliža
poletje, upamo, da smo vam ponudili precej možnosti enodnevnih izletov.
Želimo si, da bi na Podjetniškem centru Litija, ki se aktivno ukvarja z
razvojem turizma in podjetništva v občini, lahko kmalu ponudili izdelan
program kolesarskih poti po naših krajih.
Pripravil: Center za razvoj Litija
tel. 01/899-02-98