LEVSTIKOVA POT ®      Znak in ime Levstikove poti sta registrirani blagovni znamki.

 

* Novice
* Množično
   popotovanje

* Med letom
   na pot

* Knjige
* Fotografije
* Arhiv

* Povezave
* Informacije

Zadnja sprememba:
30.05.2002  

Domov-Home

 

Karmen Sadar:
IZ SREDIŠČA SLOVENIJE - OBČINA LITIJA

Občina Litija leži v osrčju Slovenije, meri 322 km2, v njej pa živi 19.111 prebivalcev. Hribovito območje Posavskih hribov se na jugu počasi prevesi v Dolenjsko gričevje. Območje je redko poseljeno (57 preb./km2), gospodarstvo temelji na tekstilni, lesni, usnjarski in kovinski industriji. V zadnjem času se hitro razvijata malo gospodarstvo in turizem.

Kljub številnim naravnim in kulturnim znamenitostim, pa še vedno precej ljudi premalo pozna to območje, zato vas vabimo na kratko potepanje po naših prijaznih krajih.

Dolina reke Save vas iz ljubljanske smeri preko Ribč pripelje do Spodnjega Hotiča. Tu se cesta odcepi proti Vačam. Prijazna vasica na prisojni polici nad dolino Save, zaradi arheološkega bogastva spada med najbogatejša slovenska in vzhodnoalpska prazgodovinska najdišča. Prvotna ilirska naselbina z nekropolo je stala na vzpetinah Zgornji in Spodnji Kroni. Vače so se razvile po prihodu Rimljanov, ko je začela naselbina pod Krono propadati. Prvič se omenjajo leta 1296. Trške pravice je kraj dobil v začetku 15. stoletja. V srednjem veku so tu kopali železovo in bakrovo rudo, delovalo pa je tudi več fužin. Rudarstvo je začelo zamirati po letu 1820.

V kraju stoji cerkev sv. Andreja, zgrajena leta 1844. V  njej si lahko ogledate tudi Božji grob, ki je eden najlepših v Evropi. Nad pokopališčem je razgaljena fosilna morska obala s kamnovrstnimi školjkami v jurski apnenčevi steni, najlepši primerek iz tega časa v Sloveniji.

Aleja ustvarjalnosti vas pripelje na bližnji Klenik, kjer stoji povečana kopija znamenite vaške situle, iz katere so Iliri pili najkvalitetnejše pijače.

Z Vač vas pot pelje proti Spodnji Slivni, kjer je postavljeno obeležje geometričnega središča Slovenije - Geoss, z geografskimi koordinatami: dolžina 14° 48 55,2” in širina 46° 07 11,8”. Truda vreden je tudi vzpon na Zgornjo Slivno (880 m), odkoder je lep razgled na vse strani Slovenije. V baročni cerkvi sv. Neže so ohranjeni ostanki gotskih slik. V bližnjem kamnolomu Zapodje je urejeno vzletišče za jadralne padalce, ki pristajajo na travniku ob Savi v Kresnicah.

Po Vačah in okolici so speljane tudi nekatere učne poti (arheološka, geološka, biološka), lahko pa si privoščite prav posebno doživljanje pokrajine ob strokovnem vodstvu vodičk Turistično informacijskega centra Vače.

Ob savskem okljuku se pripeljete v občinsko središče - Litijo. Stara brodarska postojanka ima jedro na desnem bregu, kjer stojita cerkev sv. Nikolaja in grad Turn. V njem sta delovala skladatelj Peter Jereb in slikarka Mira Pregelj. Kraj se prvič omenja leta 1256, kot trg leta 1386, mestne pravice pa je dobil leta 1952. Na razvoj mesta, na stičišču kopnih in vodnih poti je močno vplivalo brodarstvo po Savi. Z zgraditvijo železnice leta 1849 je Litija prevzela gospodarsko in upravno vlogo, ki jo je poprej imelo Šmartno pri Litiji. Industrijski vzpon so omogočili prvi obrati bombažne predilnice ter žagarsko podjetje, pa tudi rudna bogastva na Sitarjevcu in okolici (svinčeva, cinkova, železova, srebrna in barijeva ruda); rudnik je obratoval do leta 1951.

Kraj ima dolgoletno čitalniško tradicijo (1884), stoletnico pa je dočakal tudi Pihalni orkester (1899-1999). V zadnjem času se ponovno obuja Pustni karneval.

Iz Litije se lahko odpravite na več strani. Skozi Zavrstnik in Štangarske Poljane vas cesta pripelje v Veliko Štango, idilično hribovsko vasico, ki nudi obilo možnosti pohodništva, kolesarjenja in nabiranja gozdnih sadežev. V kraju stoji predelana gotska cerkev Antona Padovanskega iz leta 1677, v preteklosti pomembna romarska točka.

Drugo večje naselje v občini je Šmartno pri Litiji. Osrednji trg krasi neogotska cerkev sv. Martina, v bližini pa stoji tudi najstarejša hiša z letnico 1580. V njej je bila v drugi polovici 17. stoletja grafična in slikarska  delavnica Mollerey, kjer sta delala sodelavca J.V. Valvasorja.

Če iz Šmartnega sledite cesti proti Dolenjski, se vam vrh serpentinastega hriba odpre prelep razgled na enega najlepših slovenskih gradov - Bogenšperk, kjer je Janez Vajkard Valvasor v dvajsetletnem bivanju na gradu ustanovil bakroreznico in tiskarno ter izdal svoje največje delo, Slavo vojvodine Kranjske. V gradu si lahko ogledate stalne zbirke, sprehodite pa se lahko v grajskem drevoredu, lahko pa se v njem tudi poročite. Če grad obiščete v začetku septembra, boste priča pravemu srednjeveškemu vzdušju, ki ga pričarajo prave  viteške igre.

Sledi spust v dolino Temenice. V Sobračah se cesta odcepi proti Primskovim, slikovito vasico na Primskovim hribu, odkoder se odpre čudovit razgled na vse strani. Ob cerkvi sv. Marije Magdalene in kapele sv. Petra se bohoti vsaj 600 let stara lipa, ki sodi med slovensko naravno dediščino. Poseben pečat je dal kraju duhovnik Jurij Humar, ki je kot zdravilec pomagal mnogim ljudem. Številni obiskovalci verjamejo, da iz njegovega groba seva zdravilna energija. V bližini so lepo ohranjeni ostanki rimskih mostov skozi bližnje vinogradniško Sevno pa je speljana vinska cesta, ki vas pripelje v Čatež na Dolenjskem.

Iz Šmartnega pa  lahko sledite tudi cesti proti Gabrovki, sadjarskemu in vinogradniškemu kraju. Osrednji del je strnjen okoli šole in cerkve sv. Križa. Obrat sadnih sokov in žganih pijač Presad je pomembnejši gospodarski objekt. V bližnjih Moravčah stoji Tonina hiša (kjer je živela Levstikova inspiracija) mimo katere vodi Levstikova pot proti Čatežu.

Če se iz Gabrovke dvignete na Moravško goro, se vam odpre čudovit razgled na Dolenjsko. Prek Brezovega vodi pot v dolino Bistrice, kjer se še vedno vrtijo mlinska kolesa in meljejo žito za domačine in okoličane, in naprej na Dole, ki so stisnjene pod kraško Dolsko planoto. Tu se odpre povsem nov, drugačen svet kraških jam in vrtač. V bližini je več slapov, najlažje pa je dostopen izvir potok Bena.

Po soteski reke Sopota se lahko odpravite proti Radečam ali pa se dvigneta na Polšnik, ki se razprostira nad savsko dolino. Kraj, ki se prvič omenja leta 1286, je prijetna izletniška točka in izhodišče pohodov na Ostrež (856 m), Žamboh (791 m) in Kum (1220 m). Območje Ostreža in Žamboha spada med krajinske parke Slovenije zaradi svoje pestre vegetacije. Pod vznožjem Ostreža sta Mala Ajdivska jama in brezno Luknja, nekdanji zavetišči pred turškimi vpadi.

S Polšnika se spustite v savsko sotesko, odkoder vodi regionalna cesta proti Zagorju ob Savi ali Ljubljani.

Vse omenjene točke lahko obiščete z avtom, kolesom ali peš, če pa si zaželite pohoda s posebno vsebino, se odpravite na Levstikovo pot Od Litije do Čateža (znak in ime sta registrirani blagovni znamki). Pohod je organiziran vsako leto, drugo soboto v novembru, pot pa je vredna ogleda tudi v drugih letnih časih. Trasa poti je speljana po literarni predlogi Frana Levstika z istoimenskim naslovom in vodi iz Litije prek Šmartnega, Male Kostrevnice, Jelše, Liberge in Moravč do Čateža na Dolenjskem. 

Zanimiv je tudi pohod od Cerkvice do cerkvice, ki ga vsako leto v začetku junija organizirajo na Polšniku.

V maju je organiziran kolesarski vzpon in pohod na Geoss.

Če vam ni do hoje, vožnje s kolesom ali avtom, pa se z raftom lahko spustite tudi po Savi. Za spremstvo in varnost poskrbijo člani Rafting kluba Vidra iz Litije.

Ker se bliža poletje, upamo, da smo vam ponudili precej možnosti enodnevnih izletov. Želimo si, da bi na Podjetniškem centru Litija, ki se aktivno ukvarja z razvojem turizma in podjetništva v občini, lahko kmalu ponudili izdelan program kolesarskih poti po naših krajih.

Pripravil: Center za razvoj Litija
tel. 01/899-02-98  
 

 


Copyright Narava Bregar k.d. 1998-, levstik@narava-b.si, tel. 01 899-52-51, faks 01 899-52-50
Znak in ime Levstikove poti sta registrirani blagovni znamki.
Zadnja sprememba: 30.05.2002