*
Novice
* Množično
popotovanje
* Med letom
na pot
*
Knjige
* Fotografije
* Arhiv
*
Povezave
* Informacije
Zadnja sprememba:
30.05.2002
Domov-Home
|
|
FRAN LEVSTIK
življenjepis
Pisatelj, pesnik in kritik Fran Levstik se je rodil v Spodnjih Retjah
pri Velikih Laščah 28. 9. 1831 in umrl 16. 11. 1887 v Ljubljani. Šolal
se je v Velikih Laščah in v Ljubljani, kjer je 1853 končal gimnazijo.
Študiral bogoslovje v Olomoucu (1854-55), izključen zaradi
"pohujšljivosti" pesniške zbirke Pesmi (1854). Na Dunaju je hotel
študirati tehniko, a se je kmalu vrnil domov, kjer je bil domači učitelj
pri Paceju (grad Turn) in Vilharju (grad Kalc), nato tajnik tržaške
Slavjanske čitalnice, urednik lista Naprej, 1864-65 je bil prvi tajnik
Slovenske matice, dve leti je delal pri Wolfovem slovarju, 1870 na
Dunaju izdajal list Pavliha, nazadnje delal pri prevodu državnega
zakonika (1871-72) in kot skriptor v licejski knjižnici.
Fran Levstik je začel pesniti v gimnaziji, prva pesem Želje je izšla v
listu Slovenija, neohranjeni pa so dramatski poskusi iz tega časa. Pesmi
je pred izdajo zbirke objavljal v Ljubljanskem časniku, Slovenski bčeli
in drugje. V Olomoucu je prevajal iz slovanskih literatur (Kraljedvorski
rokopis, 1856), predvsem besedila ljudskega slovstva. Na Dunaju se je
seznanil z Lessingovimi pogledi na kritiko in z mladonemško poezijo. V
času Levstikovega učiteljevanja je nastal prvi od dveh ciklov njegove
najlepše ljubezenske poezije (Tonine pesmi, Vodnikov spomenik 1859,
Mladika 1868); drugi ciklus, Franjine pesmi, je nastajal od 1869
(objavljen v LZ 1870). Pisal je tudi prigodnice (Slovenskim svatom z
dopisom poslane zdravice), satirične pesmi (Ropotec, Breznova pesem),
elegije (Reka), epske pesmi (Ubežni kralj) in še zadnje pesmi za Franjo
(Nje družba, Nje zadnje želje, Razstanek). Med Levstikovimi literarnimi
besedili je pomemben njegov prispevek k mladinski književnosti. V Vrtcu,
"časopisu s podobami za slovensko mladino", kjer je kot sodelavec že
prej jezikovno urejal mladinske tekste, je Levstik 1880 objavil (pod
šifro M-1-) ciklus petnajstih pesmi Otročje igre v pesencah, ki so s
svojo svežino in neizumetničenostjo presenetile tedanje poznavalce
Levstikovega dela (Stritar: "pravi biseri otroške poezije"). Pesmi iz
otroškega sveta in narave so nastale ob delnem vplivu motivov ljudske
pesmi in z njenimi oblikovnimi značilnostmi (Gosli, Otrok sedi očetu na
kolenu, Kadar otrok lovi luno in zvezde).
Vsestransko Levstikovo kritično, publicistično in uredniško delovanje je
močno vplivalo na literarno razpoloženje in na ideološke ter estetske
spopade njegovega časa in generacije literarnih ustvarjalcev, kar se je
kazalo v živahnih, ostrih literarnih polemikah in satiričnih člankih, v
bojeviti korespondenci in v razhajanjih, ki so usmerjala snovna in
oblikovna izhodišča za razvoj slovenske književnosti in gradila tudi
nasprotujoče si poglede na literarno ustvarjanje najpomembnejših
pisateljev tega časa. Levstikov prispevek k usmerjanju slovenske
realistične pripovedne proze je esej Popotovanje iz Litije do Čateža
(1858), v katerem je poleg pogovora o pomenu ljudskega izročila v
ospredju predvsem avtorjevo razmišljanje o primerni, privlačni knjigi za
slovenskega bralca, ki bi služila domoljubni vzgoji. Tovrstnemu namenu
naj bi pisatelji ustregli z novelami, romani in dramatiko 0 junaških
trenutkih slovenske zgodovine (boji s Turki) in o socialnih temah ki so
značilne tudi za ljudsko epiko (rokovnjači, desetnica), s humorjem in s
poudarjeno karakterizacijo in fabulo ("Prvo je značaj in znanje
človeškega srca in pa, kako se zgodba razplete in razdrasa"). Svoja
kritiška stališča je Levstik zapisal tudi v kritiki Ciglerjeve povesti
Sreča v nesreči (SG 1858) in Cegnarjevega Pegama in Lambergarja ter v
kritičnem spisu Objektivna kritika (SN 1868), v katerem zahteva
brezobzirno spoštovanje do resnice, kakor je pokazal že sam v Napakah
slovenskega pisanja (Novice 1858), kjer je potrdil tudi svoje stališče,
da je izvir prave slovenščine "kmet in ljudstvo zunaj mesta". Svoje
jezikoslovne poglede na slovenščino je objavil v razpravi Die
slowenische Sprache nach ihren Redetheilen (Dunaj 1866). Kot primer
uresničitve svojih literarnih načel in napotkov za pisanje proze je
Levstik napisal povest Martin Krpan z Vrha (SG 1858). Vsem je dobro
znana zgodba, ki jo pripoveduje star kmet, o močnem, iznajdljivem in
prostodušnem Martinu in njegovi kobilici, ki tovorita pretihotapljeno
sol in kresilno gobo po cesti, po kateri se peljejo cesarske kočije, pa
kako je zaradi svoje - pri prestavljanju kobilice s tovorom vred opažene
- velike moči Martin povabljen na cesarski Dunaj, kjer doseže vse, kar
hoče, ko ga dvor potrebuje za obrambo pred nepremagljivim velikanom
Brdavsom. Motiv tihotapljenja torej, motiv Davida in Goljata, motiv
klenega, pametnega, zvitega in zmagovalnega slovenskega značaja, ki ne
mara za blišč in zaničljivo vzvišenost cesarskega Dunaja, saj se mu toži
po skromnem, a domačem zapečku na Vrhu pri Sv. Trojici. V skladu s
svojimi pogledi na potrebe slovenske književnosti je Levstik napisal še
veseloigro o ženitnih zapletih na vasi (Juntez, 1855) in priredil in
dopolnil Jurčičevo zgodovinsko tragedijo Tugomer (1876). |
|
|
|
Copyright
Narava Bregar k.d. 1998-,
levstik@narava-b.si, tel. 01 899-52-51, faks 01 899-52-50
Znak in ime Levstikove poti sta registrirani blagovni znamki.
Zadnja sprememba:
30.05.2002 |
|