Domov  -  Popotovanje  -  E-knjige  - Fotografija -   Povezave  -  Kontakt 

Brane Praznik: RIMSKE OSTALINE V ŠENTLOVRENCU PO IVANU ŠAŠLJU

 

Ivan Šašelj je od 20. do 40. let prejšnjega stoletja večkrat zapisal kakšen članek o rimskih najdbah v Šentlovrencu. Kasnejša raziskovanja so pritrdila, da je s temi zaznavami utrdil prepričanje, da je na prostoru kjer danes stoji cerkev in okoliške zgradbe, stala rimska naselbina. Raziskovanja in izkopavanja so pritrdila tudi navedbam, da je bilo na Kazini (gostišče Kazina) rimsko pokopališče in stičišče ceste.

Takole je opisoval Šašelj:

Na rimske ostanke v tukajšnji župniji so naleteli na več mestih. Tako na Šlajpahovi njivi v Št. Lovrencu za pokopališčem, kjer so zadeli pred več leti pri oranju na ostanke zidu, kakor tudi na njivi nad hišo proti hosti. Tudi okoli hiše Janka Jarma, gostilničarja in mesarja v Št. Lovrencu, so našli rimske ostanke. Ko je kopal sedanji gospodar pred kakimi 14 leti pod svinjakom dve jami, da bi posadil v vanjo divja kostanja, je našel v globini 1 metra več stebrov. Našel je lesen sod iz hrastovega lesa, približno meter visok, nizek pa širok, s 6 železnimi obroči, ki pa niso bili ploščati, kakor dandanes, ampak okrogli, kakor žica, s premerom 62 cm. Vsak obroč pa je imel tudi vijak, s pomočjo katerega se je obroč ali ožil ali širil, da ga ni bilo treba nabijati, ampak samo privijati. Take sode pa tudi niso lahko valjali ali trkljali. V sodu so našli lonec, kakih 5 litrov vsebine, ki je bil pokrit z lončenim pokrovom, in notri pepel z zemljo in različno železje. Od obročev sc je k sreči eden še ohranil in ga je dal posestnik piscu tega spisa, ki ga bo odnesel o priliki banov, muzeju v Ljubljano. V sodu je bil tudi še kos železa, dolg ok. 1 metra, kake 3—4 cm širok in zaostren na enem koncu, in veliko različnih črepinj...

…Ko so pa lani odkopavali nad hišo zemljo za drvarnico, so našli zopet v globini več kakor 1 metra, veliko črepinj od loncev z različnimi lončarskimi znamenji, kakor zvezda, srce in človeška glava. Žal, da pisec tega spisa o vsem tem ni pravočasno zvedel, da bi bil kaj rešil za muzej, in se je vse razgubilo. jamo za šolski vodnjak, so našli 1 meter pod površjem tudi veliko črepinj od loncev, skled itd. Zemlja je bila tu sicer navožena, kakor je bilo videti, ker je bilo vmes tudi precej kamenja, vendar pa je čudno, od kod je bila ta množica različnih črepinj.

Pa tudi na drugi strani Temenice, v vasi Prapreče, so že večkrat naleteli na rimske ostanke pri oranju ali kopanju. Ko je pred več leti oral Jože Jarm na svoji njivi v Praprečah, je izoral veliko štirioglato kvadratno opeko, prav debelo, kakih 15 cm široko in 8—10 cm debelo.

Še več rimskih starin pa so našli že pred več leti, in nekaj tudi letos, na »Kazini« v Praprečah, ki je zdaj last g. Alojzija Gorca, kjer je bila najbrž tudi naselbina in pokopališče, saj pravilo ljudje, da je bil tu »ajdovski Britof«. Tam so našli na njivi nad hišo pri oranju tudi kose opeke, posebno proti sedanjemu skednju in kozolcu. Tam je kopal že Jernej Pečnik, za njim pa sta kopala mesca aprila leta 1914 v imenu deželnega muze|a dr. Mantuani in Dobovšek. Tu so izkopali kamnit sarkofag , ki so ga potem vzidali v sedanjo hišo. V njem so našli vrč za pijačo, lonec za jedi, zaponke, svetilko, ožgane kosti in drugo.

O hribu nad Praprečami in »Kazino« pa pripoveduje ljudska pravljica tudi še, da je bil na njem kastel ali grad, in pod njim na sedanjih njivah hiše. Nekateri so celo mislili, da je bil tu rimski Metullum, mesto, o katerem se še danes ne ve, kje je stalo.

V hosti nad »Kazino« proti Potoku pa pripovedujejo, da so sežigali tu Rimljani svoje mrliče in zato se imenuje hosta »Smrdica«, češ da je v njem smrdelo, ko so žgali mrliče. Skozi to hosto, tudi to še pripovedujejo, da je šla rimska cesta in sicer čez hrib Vrhgabrje in Presar na Stranje, Št. Vid in dalje.

Ko so kopali lansko spomlad zidarji našega trgovca Slavca Abolnarja na travniku blizu »Kazine « zemljo za temelj nove hiše, tedaj so naleteli v zemlji, kjer je zdaj klet, v globini 2 m, na dve podkvi, v globini 2.5 cm, kjer je zdaj vodnjak, pa na eno podkev, na kateri je bilo še po nekaj žebljev. V globini 3 m pa so našli živalsko kost. Podkve so bile vse enake. Od teh je dobil pisec samo eno podkev, ker je prekasno Zvedel za najdbe, in kost ter oboje odnesel 22. sept. muzeju v Ljubljano. O teh podkvah pravijo ljudje, da so »turške« podkve, kar pa ne bo res, ampak so najbrž rimske, ker so se našle prav blizu »Kazine«.

In tako naprej. Najbolj zanimivo je, da imajo sedaj na Kazini tako imenovani »sarkofag« ob hiši, ker so staro hišo v katero je bil vzidan podrli in ga je mogoče videti.