»Prinskau«
– stoletja bogate zgodovine in dediščine
Malo je krajev
na slovenskem pri katerih so ostale prve omembe njihovega imena
do danes praktično nepopačene. To velja za Primskovo, eno od
najlepših dolenjskih goric, ki se z imenom Prinskau omenja že
sredi 13. stoletja. Poleg prvobitne narave in razkošnega
razgleda privablja številne obiskovalce tudi grob znamenitega
župnika Jurija Humarja – čudodelnika s Primskovega.
Primskovo na Dolenjskem
Primskovo
Primskovo je
vas, Primskovo je podeželje več vasi, Primskovo je tudi
Primskova gora. Vse hkrati. Skozi Primskovo vodi stara cesta, za
katero menijo, da je speljana še po rimskih kamnih. Do vrha
Primskove gore vodi zelo strm klanec, ki pripelje do prvih hiš
vasi Gradišče, v kateri stoji štirinajst postaj križevega pota,
zadnja je vzidana na sami cerkvi na vrhu hriba. Na stožčastem
vetrovnem vrhu 592 metrov visoke Primskove gore so ostanki
obrambnega tabora iz časa turških vpadov in po ustnem izročilu
je bil tabor nepremagljiv.
Marijina
cerkev
Miklavževa cerkev
Sredi ostankov
tega obzidja stoji božjepotna Marijina cerkev iz 14. stoletja z
oltarjem avtorja Hohnjeca. Na vzhodni strani obzidja stoji
manjša cerkev sv. Petra, v njej pa je grobnica graščakov iz
Bogenšperka. Med obema stoji še tretja cerkev, sv. Nikolaja z
ravno zaključenim prezbiterijem, v kateri je do 2. svetovne
vojne potekal pouk, danes pa služi opravljanju bogoslužja v
zimskem času. Poleg treh cerkva pa goro krasi tudi ena
najstarejših lip v Sloveniji.
Cerkev sv. Petra
Ena najstarejših slovenskih lip
S Primskove
gore je čudovit razgled po Sloveniji in slovi kot dolenjski
razglednik, saj se od tu vidi velik del Dolenjske, Notranjske in
proti severozahodu vse do Julijcev, zato je dobro obiskana
izletniška točka, ki bi jo lahko domačini za večji obisk
turistov še bolj izkoristili, zlasti za enodnevne izlete.
Zanimiva ledinska imena okoliških vasi
V okolici je
zanimiva vas Obla Gorica. Tam je nekoč stala graščina, kjer so
mnogi še kasneje kopali in iskali zaklade. Med njimi je bil
menda tudi arheolog Jernej Pečnik (umrl 1914). Predmete je
prodajal ljubljanskemu muzeju, kasneje pa celo na Dunaju. Zato
bi veljalo, da bi Primskovo ponovno obiskali arheologi, saj je
po doslej razkriti zgodovini tam gori še marsikaj zanimivega na
temeljih današnjih zgradb in objektov.
Izmed vasi na
Primskovem velja omeniti še Sevno, Mihelco, Staro goro in Mišji
dol. Slednji ni dobil ime po miših (na nasprotni strani
Primskovega pogorja je vas z imenom Mačji dol), temveč po
menihih iz stiškega samostana, ki so v prvi polovici 17.
stoletja postavili cerkev sv. Lucije in v kateri so leta 2005 s
pomočjo države obnovili verjetno najstarejše orgle na
Slovenskem, pa tudi v Evropi sodijo med ene najstarejših.
Sevno, v ozadju Kamniške planine
In za konec ne
pozabimo še na vas Primskovo, po katerem je dobilo ime celotno
območje. Skriva se v dolini na jugozahodni strani Primskove gore
in jo predstavlja le nekaj hiš. Očitno je v preteklosti
prebivalstvo šlo navkreber, od koder seže razgled, ki prevzame
tudi zahtevnega popotnika.
Jurij Humar – čudodelnik s Primskovega
Na Primskovem
je živel in deloval župnik Jurij Humar, bolj znan kot čudodelnik
s Primskovega. Rodil se je leta 1819 v Vodicah nad Kamnikom,
šolal pa v Kamniku, Karlovcu in Ljubljani; po maturi je stopil v
bogoslovje in »pel« novo mašo v Mekinjah, star 28 let.
Svoje
nenavadne moči in sposobnosti, ki si jih tudi sam ni znal
popolnoma razložiti, je uporabljal po pameti in vesti.
Uporabljal je več vrst zdravljenja; najpomembnejše in
najuspešnejše pa je bilo njegovo zdravljenje z magnetizmom, z
lastno močjo. Uspešno je bilo tudi njegovo hanemansko
zdravljenje (danes homeopatija).
Kip Jurija Humarja, izdelan 2006
Grob s
nagrobno ploščo na steni cerkve
Čudodelnik s
Primskovega je imel takšno moč, da je pomagal tudi živalim,
izkazal pa se je še posebno v boju proti naravnim nadlogam:
podganam, kačam in drugemu. Umrl je leta 1890. Pokopan je ob
cerkvi na primskovškem pokopališču. Ljudje, ki prihajajo na
njegov grob, so še vedno trdno prepričani, da celo iz groba veje
skrivnostna moč čudodelnika. Celo danes mnogi trdijo, da vrh
Primskove gore seva neka pozitivna energija.
V istem času
kot Humar je na Bavarskem živel in zdravil župnik Sebastijan
Kneipp (1821-1897). Ta je za zdravljenje uporabljal predvsem
vodo, po njem imenovano knajpanje, ki jo še danes uporabljajo v
številnih Kneippovih ustanovah – zdraviliščih, sanatorijih in
zdravilnih kopališčih.
Še danes so
zanimivi Humarjevi napotki, ki jih je priporočal Slovencem: (v
posebnem okvirju)
Da bo človek
zdrav, naj tole uporablja, je dejal:
1. Uživaj z mero, pa vendar izdatno zdrave jedi.
2. Glej, da se ne prehladiš.
3. Pazi, da se ne udariš.
4. Varuj se, da se strupa ne nalezeš.
5. Varuj svoje srce jeze, strahu in žalosti.
6. Bodi zmeren v vseh dejanjih.
Humarjeva pot
Po imenu
Jurija Humarja je poimenovana tudi Humarjeva pot. Na pot se
lahko odpravite iz dveh smeri. Z južne, dolenjske strani iz
železniške postaje Gaber. Od tam vas bo pot vodila proti Žubini
in naprej skozi prijazen gozd do Dolnjega vrha, kjer si lahko
ogledate cerkev sv. Janeza Krstnika.
Pot
nadaljujete po obronkih do Gornjega vrha in naprej skozi Sevno,
kjer se pot prekriva z južno inačico Levstikove poti. Na koncu
Sevna je zaselek Kopačija, ki je dobil ime po kopah, ki so jih
tu nekoč delali oglarji. Pot do sem je dolga 6 kilometrov. Na
koncu vas čaka še vzpon skozi Gradišče do vrha Primskove gore.
Severna pot se
začne na Vratih pri Bogenšperku. Nato pa skozi Višnji grm in
Razbore do Ježnega in Vinjega vrha in naprej skozi Poljane do
Primskove gore. Pot je dolga 12 kilometrov. Na Ježnem vrhu stoji
cerkvica sv. Petra, ki jo je skupaj z brati postavil Vinko
Zadražnik. Pot na tem območju je ozka, vendar ni strma.
Humarjeva pot
se skozi Primskovo prekriva z znano Levstikovo potjo, po kateri
se letos novembra že 20. zapored podajajo ljubitelji hoje,
narave in zdravega življenja iz vse Evrope. Zemljevid Humarjeve
poti je objavljen tudi v tej knjigi.
Dostopi
Na Primskovo
je mogoče priti iz smeri Litije, Ivančne Gorice ali Trebnjega.
Razdalje so zelo podobne in znašajo približno 16 kilometrov. Na
cesti med Ivančno Gorico in Litijo morate biti pozorni na odcep
za Primskovo pri vasi Sobrače; iz smeri Trebnjega pa na odcep v
Šentlovrencu. Za tiste, ki bi zapustili avtocesto Ljubljana –
Zagreb na izvozu Bič, je najkrajša pot skozi Veliki Gaber in
naprej skozi Žubino.
|