Marta Krpič

Oživljeno popotovanje 

Objavljeno v reviji Zdravje, številka 321 

Pred dvajsetimi leti se je v starem mestnem središču Litije zbralo 397 ljubiteljev pohodov iz vseh koncev Slovenije in se prvič odpravilo po poti, ki jo je v potopisu Popotovanje od Litije do Čateža opisal pesnik in pripovednik Fran Levstik. Odslej se na Martinovo soboto (letos 11. novembra) v Litiji vsako leto zbere množica ljudi, ki se odpravi po tej prijetni in ne preveč naporni poti ter podoživlja Levstikovo pripoved o lepotah krajev ob poti, o ljudeh in o svojih doživljajih.  

         
Staro mestno jedro Litije                      Cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji 

Seveda je ta 21 kilometrov dolga pot primerna za hojo in nabiranje kondicije skozi vse leto, je pa prav posebno doživetje, če jo človek prehodi na dan, ko se je nanjo odpravil tudi Fran Levstik. Pot je v dvajsetih letih, odkar so jo oživili, postala priljubljena in znana po vsej Evropi.  

Izhodišče množičnega popotovanja je Levstikova ulica v starem mestnem središču Litije. Po dveh kilometrih hoje prispemo v Šmartno pri Litiji. Pri šmarski cerkvi pot zavije proti Radečam, mimo klavnice proti Slatni, in nekoliko višje se pred popotniki odpre čudovit razgled. 

Od tod vodi pot skozi gozd do Jelše, nato po odprtem slemenu z lepim razgledom do zaselka Rodni vrh s tremi domačijami. Tu je pravo križišče označenih poti. Z desne strani, iz smeri Velike Kostrevnice v dolini, vodita do križišča Badjurova krožna pot in Zasavska planinska pot. Zasavska planinska pot preči vozno pot in se spusti čez sleme navzdol v Cerovico, Badjurova krožna pot pa gre skupaj z Levstikovo potjo do vrha Preske.

    
Medvedova, 150 let stara                      Druga kontrolna točka ob gasilskem
sušilnica sadja                                      domu na Libergi 

Z Rodnega vrha je le 400 metrov do Liberške cerkvice s pokopališčem. Tu leži na višini 400 m zaselek Bič (B'č), kjer si je vredno ogledati poldrugo stoletje staro Medvedovo sušilnico sadja. Nekoliko naprej je ob gasilskem domu na Libergi na množičnem popotovanju kontrolna točka za drugi kontrolni žig. Vasica Liberga leži na desnem slemenu hriba. Sledi še nekaj strmine mimo prvih stanovanjskih in počitniških hiš do osrednjega dela vasi Preska, kjer je levi odcep za Tisje.  

Preska 

Nekoliko naprej je razpotje, kjer se lahko odpravimo do vrha Grmad in nadaljujemo po tako imenovani severni trasi proti Gobniku (to pot opisuje Fran Levstik)  ali pa se odločimo za krajinsko precej zanimivejšo južno, planinsko traso množičnega popotovanja skozi Primskovo.  

Po južni strani  

Zagotovo je to pot skozi najlepše predele tega območja. Še pred Ježnim vrhom se odpre čudovit razgled proti Šmartnem, oko pa seže vse do tja, kjer meglice ob morebitnem slabšem vremenu zakrijejo vrhove. 

            
Pogled z Ježnega vrha proti                     Cerkev sv. Petra na Ježnem vrhu
Šmartnem in Kostrevnici    

Na Ježnem vrhu je za ogled zelo zanimiva cerkvica sv. Petra. Pot se ves čas rahlo spušča, na njej srečujemo prijetne domačine in uživamo v lepi krajini s številnimi starimi objekti, kot so toplarji, kozolci, kašče … Pot se nadaljuje proti Vinjem vrhu in Poljanam, kjer se odpre pogled na cerkev sv. Lucije v Mišjem dolu na desni, naravnost pa je Primskova gora s tremi cerkvami.  

    
Marijina cerkev na vrhu Primskove Gore (Gradišče)     

    
Pogled iz Sevnega proti Dolenjski         Cerkev sv. Janeza Krstnika na
                                                         Dolnjem vrhu 

Poleg cerkva si lahko tu ogledamo grob Jurija Humarja, čudodelnika s Primskovega. Nato zavijemo levo proti Sevnem, od koder v lepem vremenu vidimo vse do Gorjancev, Kočevskega in celo do Snežnika. Po obronkih nadaljujemo pot do Gornjega in Dolnjega vrha, do tretje kontrolne točke. Velja si ogledati cerkev sv. Janeza Krstnika in potem nadaljevati pot skozi gozd proti Zagriču in Razboram in do cilja na Čatežu.  

  
Razbore s pogledom na romarsko       Čatež, še malo do cilja popotovanja
cerkev na Zaplazu      

Po severni poti 

V primeru severne trase se na razpotju odpravimo do samotne kmetije pri Lokarjevih (680 m). Med drugo svetovno vojno je tod mimo potekala nemško-italijanska okupacijska meja, ostanki so vidni še danes.  

 
Grmade, najvišja točka popotovanja 

Levstikova pot se loči od glavne poti in na Grmadah (hrib je dobil ime po grobovih, grmadah, ki so bili vidni še pred nekaj leti) zavije navzdol proti Gobniku. Tod je v Levstikovih časih vodila glavna pot med Moravčami in Litijo, kamor so kmetje nosili prodajat češnje in druge pridelke.  

Kmalu po prihodu na Gobnik se odpre pogled na okoliške domačije, vinograde in zidanice. Na Gobniku lahko zavijemo proti Bojčevi zidanici, kjer je nastajalo jedro Levstikovega potopisa, sicer pa se do Moravč vseskozi spuščamo v dolino. V Moravčah si je vredno ogledati domačijo Tone Zidarjeve, kamor je rad zahajal tudi Levstik. Nekaj metrov naprej pa je Resn'kova kašča in tretja kontrolna točka za popotnike, ki se odpravijo po tej smeri.  

       
Hiša Tone zidarjeve                          Resnkova kašča – kontrolna točka 

Pot po moravški dolini je ravna in vodi mimo ostankov gradu Turn ter nekoliko naprej zavije z glavne ceste desno proti naselju Okrog. Tu pa popotnika čaka vzpenjanje skozi gozd, pa spet navzdol, in za konec še dokaj strm klanec proti cilju. Že od daleč vidi zvonik čateške cerkve. Do cilja ni več daleč. Tu dobi v svoj dnevnik še četrti, zadnji kontrolni žig.