Tone Anderlič, prvi slavnostni govornik leta
1987
in vsa leta doslej tesni sodelavec Levstikove poti
Dragi
udeleženci,
govoriti o tem,
kaj je bilo pred dvajsetimi leti, je tako, kot bi govorili o
odmaknjeni zgodovini. Vendar, ko pa pomislim na leto 1987 in
naše prvo srečanje na tem pohodu in Razhodnji, se mi zdi, da smo
po "Levstikovi poti" hodili, organizirano in v velikem številu,
prvič šele pred kratkim.
Ob skromnem
začetku, od zamisli peščice navdušencev o družabno kulturni
prireditvi ob "Martinovem" s počastitvijo spomina na znameniti
Levstikov potopis, s pohodom obogatenim s kulturnim programom,
ob zaključku - poimenovanim "RAZHODNJA", smo verjeli, da je bila
prva prireditev skromni zametek nadaljnjih srečanj sredi jeseni.
Pričakovanja so se v naslednjem letu stopnjevala, želje po
ponovnem popotovanju od Litije do Čateža so prerasle v trdno
odločitev, pohod mora postati nekaj stalnega. Danes lahko
rečemo, da je prireditev presegla tudi najbolj optimistična
pričakovanja. Srečujemo se prijatelji, znanci, zanesenjaki in
slučajni udeleženci. Vsako leto je bilo v programu dodano nekaj
kar je prireditev obogatilo, jo popestrilo, in jo naredilo
privlačnejšo, množičnejšo kar za mnoge nas pomeni, da preprosto
ne smemo manjkati.
Naše srečanje
je postalo tradicija, pohod, postanek in pomenek ob Razhodnji.
Tradicijo so
ustvarjali mnogi. Na prvem mestu pobudniki in vestni ter zagnani
organizatorji. Domačini in prostovoljci ob poti vse od Litije do
Čateža, na znamenitih krajih, kjer je postala in modrovala
Levstikova druščina, od Liberge, Bojčeve zidanice, Moravč in
drugod. Študentje, učenci in profesorji. Člani mnogih društev od
kulturnih, turističnih in vinogradniškega. Predstavniki lokalnih
skupnosti, od Litije do Trebnjega. Neprecenljivi pokrovitelji in
drugi. Nekateri so bili zraven že pri prvi prireditvi in so še
vedno, že dvajsetič.
Vesel in
ponosen sem, da sodelujem od začetka. Verjamem, da bo še mnogo
prijetnih in nepozabnih srečanj na Levstikovi poti.
Levstikov
programski potopis je že dolgo poučno čtivo, aktualno ne glede
na velike družbene spremembe od njenega nastanka. Naše druženje
je postalo način življenja. Prireditev je preživela boljše in
slabše čase, različne vremenske in druge okoliščine.
Hvala in
čestitke vsem, ki so vsa ta leta vztrajali in ustvarjali to
čudovito prireditev.
Tone Anderlič
V
Ljubljani, 2. novembra 2006
|