POPOTOVANJE PO LEVSTIKOVI
POTI |
PREDSTAVITEV OBČINE LITIJA
Občina se s svojimi 322 km2 površine razprostira v osrčju Slovenije.
V 166 naseljenih krajih, organiziranih v 19 krajevnih skupnostih,
živi približno 18.854 prebivalcev. Občinsko območje je večinoma
gozdnato, vendar ima tudi veliko dolin, skozi katere tečejo številne
rečice in potoki, med katerimi je največja in najzanimivejša reka
Sava s svojim znamenitim okljukom v Spodnjem Hotiču. Hribi so visoki
od 300 do 500, dosegajo pa tudi višino do 850 metrov. Podnebje je v
glavnem kontinentalno s pogostimi temperaturnimi inverzijami.
Na območju občine Litija aktivno deluje
833 gospodarskih subjektov, ki zaposlujejo 2519 oseb. Od tega
združuje Območna obrtna zbornica Litija 594 samostojnih podjetnikov.
Dosedanji razvoj gospodarstva je v pretežni meri slonel na treh
velikih podjetjih – Predilnica Litija, Usnjarna Šmartno in Lesna
industrija Litija. Litijske gospodarske družbe ustvarijo največ
prihodkov na področju predelovalne dejavnosti (61,4%), sledi
dejavnost trgovine in popravilo motornih vozil (16,4%) in
gradbeništvo (12%).
LITIJA
Mesto Litija je v občini upravno,
gospodarsko, politično in kulturno središče s približno 6400
prebivalci. Leži na obeh bregovih reke Save. Samo dva kilometra
proti jugu leži trg Šmartno, ki pa je bilo središče občine vse do
leta 1849, ko so v Litiji dobili železnico in s tem možnost za
hitrejši gospodarski razvoj.
V Litiji se je rodilo več znamenitih
Slovencev, ki so imeli pomembno vlogo v razvoju slovenskega naroda.
Med njimi so Metod Badjura, ki je posnel prvi slovenski celovečerni
film Triglavske strmine. Po njem se imenuje tudi planinska Badjurova
krožna pot, ki vodi po skoraj vsej litijski občinski meji. Omenimo
Rudolfa Badjuro, znanega slovenskega publicista; Milana Boriška -
jadralca in večkratnega državnega prvaka; publicista Luko Svetca,
slikarko Miro Pregelj, dirigenta Petra Jereba, dirigenta Viktorja
Parmo, publicista Jožeta Zupančiča... Pisatelj Fran Levstik je s
Popotovanjem iz Litije do Čateža postavil temelje slovenski prozi.
Njegovo pot že vrsto let obujajo številni popotniki na
tradicionalnem popotovanju po Levstikovi poti.
Zgodovina nam odkriva, da je slovenski
zgodovinar Janez Vajkard Valvasor, ki je živel na gradu Bogenšperk
(bil je član londonske kraljeve akademije), ugotovil, da je mesto
dobilo ime po latinskem izrazu “littus”, kar pomeni vkrcavanje
oziroma obrežje. Zapisi pričajo, da je bil kraj znan že v rimskih
časih kot pomembno pristanišče na reki Savi, v katero je dnevno
priplulo tudi do dvajset ladij, namenjenih proti Zagrebu ali proti
zahodu.
V srednjem veku je Litija postala
pomembna postaja za trgovino po kopenski poti s severa na jug, na t.
i. “amber” magistrali, ki je vodila od Baltiškega do Jadranskega
morja.
Trg je Litija postala verjetno v 14.
stoletju. Prvi ohranjeni trški privilegij je dobila leta 1778. Leta
1528 so kraj in okolico opustošili Turki. V letih 1614 in 1636 sta
litijo prizadela dva huda požara. Kuga, ki tudi Litiji ni
prizanesla, je morila leta 1646.
Sodobni razvoj občine se je začel z
letom 1849, ko je skozi Litijo prvič pripeljal vlak. Takrat je bila
zgrajena železniška proga Maribor - Ljubljana. Star Iitijski most je
bil zgrajen leta 1852, elektriko pa so dobili leta 1888.
GEOSS IN VAČE
Občina Litija je znana tudi po tem, da je na njenem ozemlju
geometrično središče Republike Slovenije in na Spodnji Slivni nad
Vačami. Leta 1982 so ga določili strokovnjaki Geodetskega zavoda
Republike Slovenije. Celotno območje Slivne, Vač, Klenika in
sosednjih vasi je najbolj zgodovinsko raziskano. Vaška situla sodi
med najlepše primerke situlske umetnosti v Evropi. Narejena je iz
bronaste pločevine, najdena pa je bila na Vačah leta 1883. Izdelana
je bila v 6. stol. p.n.š. Ogleda vredna je tudi fosilna obala in
Božji grob pri cerkvi sv. Andreja, ki je eden najlepših v Evropi. Za
organiziran ogled Vač lahko pokličete v turistično informacijsko
pisarno na številko (061) 876-095 ali 883-154.
BOGENŠPERK
Grad Bogenšperk so konec 15. in v začetku 16. stoletja sezidali
gospodje Wagni. Gradje je v svoji petstoletni zgodovini Slovencem
dal največ v letih 1672 do 1692, ko je v njem živel in deloval Janez
Vajkard Valvasor. V gradu je pisal in tiskal, nazadnje pa z
denarjem, ki ga je dobil za Bogenšperk in knjižnico, poravnal še
zadnje račune, ki so ostali po tako obsežnem projektu, kot je bila
izdaja Slave Vojvodine Kranjske. Bogenšperk je naslednja stoletja
prehajal z rodbine v rodbino. Zadnji lastnik je bil knez Alfred
Windischgraetz. Danes je last občine in je v njem možno opraviti
poroko, lahko se okrepčate v grajski gostilni ali pa pogledate
obsežne muzejske zbirke. Za organiziran ogled lahko pokličete na
številko (061) 887-664.
ŠMARTNO PRI LITIJI
Drugo največje naselje v občini je Šmartno. Njegovi začetki segajo v
starejšo železno dobo. Šmartno je kraj ob sotočju Reke, Črnega in
Kostrevniškega potoka. Šolo je imel že leta 1665. Ob koncu srednjega
veka je bil kraj središče takratnih gospodarskih gibanj, v katerem
je bilo veliko obrtnikov, usnjarjev, krznarjev, gostilničarjev in
drugih. V tem čaju je bil tudi središče kulturnih dejavnosti, kar se
čuti še danes. Učitelj Franc Adamič je leta 1872 ustanovil
čitalnico, štiri leta zatem pa je mesto obilo prvo samostojno šolsko
stavbo. Leta 1872 je bilo ustanovljeno pevsko društvo "Zvon", ki
deluje še danes. Turistično zanimiv je kraj predvsem zaradi mogočne
cerkve v samem jedru naselja, ki je bila zgrajena leta 1522. Domači
in tuji javnosti je poleg šmarskega rojaka Slavka Gruma,
pripovednika in dramatika, najbolj poznan raziskovalec in arheolog
France Stare, ki je med drugim izdelal celoten pregled izkopavanj,
topografije in bibliografije vaške situle.
GABROVKA
Večji kraj v občini je še Gabrovka, ki je od Litije oddaljena 20
kilometrov. Gabrovka je znana po kvalitetnem sadju in njegovi
predelavi v sokove in druge pijače. Svoj pečat daje kraju cerkev sv.
Križa. V bližini je pomembno arheološko najdišče Roje.
DOLE
Dole so precej oddaljene od prometnih poti, vendar jih je zlahka
najti v smeri iz Litije, Gabrovke ali Radeč. Leži na nadmorski
višini 700 metrov. Kraj ima bogato zgodovino. Domačini živijo od
zemlje in gozda. V središču stoji Marijina cerkev iz leta 1526.
Turistično zanimivih krajev je v litijski občini kar nekaj. Med
drugim tudi Polšnik, ki ima prav tako bogato zgodovino, o čemer
pričajo izkopanine iz halštatske in rimske dobe. Kraj je znan tudi
po mnogih izvirih pitne vode. Iz Polšnika vodi lepa pešpot do
Ostreža. Po češnjah in češnjevem žganju je znana Velika Štanga,
priljubljena romarska točka s cerkvijo sv. Antona.
Za
romarje pa je pomemben tudi kraj Primskovo, ki slovi po cerkvi
Marijinega rojstva ter znamenitemu čudodelcu Juriju Humarju, ki je
tu deloval kot duhovnik in zdravitelj.
OBČINA LITIJA
Jerebova ulica 14, 1270 Litija
tel (01) 8981-211, faks (01) 8983-865
http://www.litija.net
PODJETNIŠKI CENTER LITIJA
Kidričeva ulica 1, 1270 Litija
tel. (01) 8990-02-98 |