LEVSTIKOVA POT

      | LEVSTIKOVA POT HUMARJEVA POT | ORGANIZATOR|
| Novice | Popotovanje | Fotografije | E-knjige | Arhivi| Povezave | Kontakt|
E-KNJIGE LEVSTIKOVE POTI

POPOTOVANJE PO LEVSTIKOVI POTI

PREDSTAVITEV OBČINE LITIJA

Občina se s svojimi 322 km2 površine razprostira v osrčju Slovenije. V 166 naseljenih krajih, organiziranih v 19 krajevnih skupnostih, živi približno 18.854 prebivalcev. Občinsko območje je večinoma gozdnato, vendar ima tudi veliko dolin, skozi katere tečejo številne rečice in potoki, med katerimi je največja in najzanimivejša reka Sava s svojim znamenitim okljukom v Spodnjem Hotiču. Hribi so visoki od 300 do 500, dosegajo pa tudi višino do 850 metrov. Podnebje je v glavnem kontinentalno s pogostimi temperaturnimi inverzijami.

Na območju občine Litija aktivno deluje 833 gospodarskih subjektov, ki zaposlujejo 2519 oseb. Od tega združuje Območna obrtna zbornica Litija 594 samostojnih podjetnikov. Dosedanji razvoj gospodarstva je v pretežni meri slonel na treh velikih podjetjih – Predilnica Litija, Usnjarna Šmartno in Lesna industrija Litija. Litijske gospodarske družbe ustvarijo največ prihodkov na področju predelovalne dejavnosti (61,4%), sledi dejavnost trgovine in popravilo motornih vozil (16,4%) in gradbeništvo (12%).  

LITIJA

Mesto Litija je v občini upravno, gospodarsko, politično in kulturno središče s približno 6400 prebivalci. Leži na obeh bregovih reke Save. Samo dva kilometra proti jugu leži trg Šmartno, ki pa je bilo središče občine vse do leta 1849, ko so v Litiji dobili železnico in s tem možnost za hitrejši gospodarski razvoj.

V Litiji se je rodilo več znamenitih Slovencev, ki so imeli pomembno vlogo v razvoju slovenskega naroda. Med njimi so Metod Badjura, ki je posnel prvi slovenski celovečerni film Triglavske strmine. Po njem se imenuje tudi planinska Badjurova krožna pot, ki  vodi po skoraj vsej litijski občinski meji. Omenimo Rudolfa Badjuro, znanega slovenskega publicista; Milana Boriška - jadralca in večkratnega državnega prvaka; publicista Luko Svetca, slikarko Miro Pregelj, dirigenta Petra Jereba, dirigenta Viktorja Parmo, publicista Jožeta Zupančiča... Pisatelj Fran Levstik je s Popotovanjem iz Litije do Čateža postavil temelje slovenski prozi. Njegovo pot že vrsto let obujajo številni popotniki na tradicionalnem popotovanju po Levstikovi poti.

Zgodovina nam odkriva, da je slovenski zgodovinar Janez Vajkard Valvasor, ki je živel na gradu Bogenšperk (bil je član londonske kraljeve akademije), ugotovil, da je mesto dobilo ime po latinskem izrazu “littus”, kar pomeni vkrcavanje oziroma obrežje. Zapisi pričajo, da je bil kraj znan že v rimskih časih kot pomembno pristanišče na reki Savi, v katero je dnevno priplulo tudi do dvajset ladij, namenjenih proti Zagrebu ali proti zahodu.

V srednjem veku je Litija postala pomembna postaja za trgovino po kopenski poti s severa na jug, na t. i. “amber” magistrali, ki je vodila od Baltiškega do Jadranskega morja.

Trg je Litija postala verjetno v 14. stoletju. Prvi ohranjeni trški privilegij je dobila leta 1778. Leta 1528 so kraj in okolico opustošili Turki. V letih 1614 in 1636 sta litijo prizadela dva huda požara. Kuga, ki tudi Litiji ni prizanesla, je morila leta 1646.

Sodobni razvoj občine se je začel z letom 1849, ko je skozi Litijo prvič pripeljal vlak. Takrat je bila zgrajena železniška proga Maribor - Ljubljana. Star Iitijski most je bil zgrajen leta 1852, elektriko pa so dobili leta 1888.

GEOSS IN VAČE

Občina Litija je znana tudi po tem, da je na njenem ozemlju geometrično središče Republike Slovenije in na  Spodnji Slivni nad Vačami. Leta 1982 so ga določili strokovnjaki Geodetskega zavoda Republike Slovenije. Celotno območje Slivne, Vač, Klenika in sosednjih vasi je najbolj zgodovinsko raziskano. Vaška situla sodi med najlepše primerke situlske umetnosti v Evropi. Narejena je iz bronaste pločevine, najdena pa je bila na Vačah leta 1883. Izdelana je bila v 6. stol. p.n.š. Ogleda vredna je tudi fosilna obala in Božji grob pri cerkvi sv. Andreja, ki je eden najlepših v Evropi. Za organiziran ogled Vač lahko pokličete v turistično informacijsko pisarno na številko (061) 876-095 ali 883-154.   

BOGENŠPERK

Grad Bogenšperk so konec 15. in v začetku 16. stoletja sezidali gospodje Wagni. Gradje je v svoji petstoletni zgodovini Slovencem dal največ v letih 1672 do 1692, ko je v njem živel in deloval Janez Vajkard Valvasor. V gradu je pisal in tiskal, nazadnje pa z denarjem, ki ga je dobil za Bogenšperk in knjižnico, poravnal še zadnje račune, ki so ostali po tako obsežnem projektu, kot je bila izdaja Slave Vojvodine Kranjske. Bogenšperk je naslednja stoletja prehajal z rodbine v rodbino. Zadnji lastnik je bil knez Alfred Windischgraetz. Danes je last občine in je v njem možno opraviti poroko, lahko se okrepčate v grajski gostilni ali pa pogledate obsežne muzejske zbirke. Za organiziran ogled lahko pokličete na številko (061) 887-664.

  

ŠMARTNO PRI LITIJI


Drugo največje naselje v občini je Šmartno. Njegovi začetki segajo v starejšo železno dobo. Šmartno je kraj ob sotočju Reke, Črnega in Kostrevniškega potoka. Šolo je imel že leta 1665. Ob koncu srednjega veka je bil kraj središče takratnih gospodarskih gibanj, v katerem je bilo veliko obrtnikov, usnjarjev, krznarjev, gostilničarjev in drugih. V tem čaju je bil tudi središče kulturnih dejavnosti, kar se čuti še danes. Učitelj Franc Adamič je leta 1872 ustanovil čitalnico, štiri leta zatem pa je mesto obilo prvo samostojno šolsko stavbo. Leta 1872 je bilo ustanovljeno pevsko društvo "Zvon", ki deluje še danes. Turistično zanimiv je kraj predvsem zaradi mogočne cerkve v samem jedru naselja, ki je bila zgrajena leta 1522. Domači in tuji javnosti je poleg šmarskega rojaka Slavka Gruma, pripovednika in dramatika, najbolj poznan raziskovalec in arheolog France Stare, ki je med drugim izdelal celoten pregled izkopavanj, topografije in bibliografije vaške situle.  
 

GABROVKA

 Večji kraj v občini je še Gabrovka, ki je od Litije oddaljena 20 kilometrov. Gabrovka je znana po kvalitetnem sadju in njegovi predelavi v sokove in druge pijače. Svoj pečat daje kraju cerkev sv. Križa. V bližini je pomembno arheološko najdišče Roje.   

DOLE

 Dole so precej oddaljene od prometnih poti, vendar jih je zlahka najti v smeri iz Litije, Gabrovke ali Radeč. Leži na nadmorski višini 700 metrov. Kraj  ima bogato zgodovino. Domačini živijo od zemlje in gozda. V središču stoji Marijina cerkev iz leta 1526.

 Turistično zanimivih krajev je v litijski občini kar nekaj. Med drugim tudi Polšnik, ki ima prav tako bogato zgodovino, o čemer pričajo izkopanine iz halštatske in rimske dobe. Kraj je znan tudi po mnogih izvirih pitne vode. Iz Polšnika vodi lepa pešpot do Ostreža. Po češnjah in češnjevem žganju je znana Velika Štanga, priljubljena romarska točka s cerkvijo sv. Antona.

 Za romarje pa je pomemben tudi kraj Primskovo, ki slovi po cerkvi Marijinega rojstva ter znamenitemu čudodelcu Juriju Humarju, ki je tu deloval kot duhovnik in zdravitelj. 

 

OBČINA LITIJA
Jerebova ulica 14, 1270 Litija
tel (01) 8981-211, faks (01) 8983-865
http://www.litija.net 

 

PODJETNIŠKI CENTER LITIJA
Kidričeva ulica 1, 1270 Litija
tel. (01) 8990-02-98 

:: POPOTOVANJE PO LEVSTIKOVI POTI::  

 


    

| Novice | Popotovanje | Fotografije | E-knjige | Arhivi| Povezave | Kontakt|

Copyright 1998-         Narava Bregar k.d.        Vse pravice pridržane.