Simona Jaklič:
MOJE MESTO

Mrak se je pritihotapil v mesto
od tam, kamor potuje Sava.
Jasno nebo je gostilo kraljico Luno,
En utrinek je stekel čez nebo.

Mrzlo jutro se je zajedalo v zidovje,
Enakonočje je bilo še daleč,
Slana je pomorila krhke bilke,
Toplo sonce se je skrivalo za hribom,
O, da bi že kmalu vzšlo!

Litija pa še kar spokojno spi,
In čaka, da se prebudi iz dolge zime,
Tople žarke sonca željno čaka
In sploh se ne zaveda, da
Jutri nekateri hočemo pomlad!
A Litija se je pač odločila, da bo počakala.