Levstikova pot je nastala leta 1987, ko se je na pot odpravilo
397 popotnikov iz vseh koncev Slovenije. Tako kot daljnega leta
1987 se bodo mnogi tudi letos podali po t.i. planinski južni
trasi Levstikove poti, ki vodi skozi Ježni vrh, Vinji vrh in
Poljane skozi Sevno, Gornji in Dolnji vrh, naprej proti Zagriču
in Razboram do cilja na Čatežu. Vsako leto je število
udeležencev večje, zadnja leta se po nekaterih ocenah prireditve
udeležuje blizu 20.000 mladih in starejših iz vse Slovenije in
drugih evropskih držav.
Zato si v knjigi preberite Levstikov opis poti, v nadaljevanju
pa boste našli tudi vrsto zanimivih prispevkov s predstavitvami
bogate zgodovinske in kulturne dediščine tega območja.
Prvi, skupni del popotovanja
Izhodiščna točka množičnega popotovanja (pot je označena tudi za
pohode med letom) je Levstikova ulica v starem mestnem središču
Litije. Prvi del poti se delno pokriva z Badjurovo krožno potjo.
Po rahlem vzpenjanju skozi Frtico pridete do križišča pri
Zdravstvenem domu, kjer pot nadaljujete proti Ustju do križišča.
Križišče prečkate, a zavijete z regionalne ceste mimo Kulturnega
doma proti centru Šmartna.
Pri šmarski cerkvi zavijete levo po asfaltirani cesti proti
Radečam. Ko greste mimo tovarne usnja, zavijete z regionalne
ceste levo in nadaljujete mimo klavnice na Slatno. Nekoliko
višje se pred vami odpre lep razgled na Šmartno. Kmalu pridete v
gozd, kjer lahko sledite oznakam Levstikove poti. Cela pot je
označena z zaščitnim znakom na lesenih tablah, belimi ali
rdečimi napisi LP (Levstikova pot) in usmerjevalnimi puščicami.
Nekoliko kasneje spet prečkate regionalno cesto, ki vodi proti
Moravčam, pot pa nadaljujete skozi gozd do Jelše. Pot gre naprej
po odprtem slemenu z lepim razgledom do zaselka Rodni vrh s
tremi domačijami. Tu je pravo križišče markiranih poti. Z desne
strani, iz smeri Velike Kostrevnice v dolini, vodita do križišča
Badjurjeva krožna pot in Zasavska planinska pot. Zasavska
planinska pot prečka vozno pot in se spusti čez sleme navzdol v
Cerovico, Badjurjeva krožna pot pa gre skupaj z našo potjo do
vrha Preske.
Z Rodnega vrha je le 400 metrov do Liberške cerkvice s
pokopališčem. Z leve se nam 100 metrov naprej priključi novejša
cesta, ki pripelje iz Velike Kostrevice. Tu je zaselek Bič (izg.
B'č) z nadmorsko višino 466 metrov. Na desni strani si lahko
ogledate poldrugo stoletje staro Medvedovo sušilnico sadja. Od
tu sledi bolj strma pot do gasilskega doma na Libergi, kjer je
na množičnem popotovanju kontrolna točka za drugi kontrolni žig
(prvi je ob prijavi v Litiji). Vasica Liberga leži na desnem
slemenu hriba.
Sledi še nekaj strmine mimo prvih stanovanjskih in počitniških
hiš do osrednjega dela vasi Preska, kjer je levi odcep za Tisje.
Desno pod potjo je domačija Zamanovih. Od gasilskega doma je do
sem približno 20 minut.
Južna trasa popotovanja
Nekoliko naprej pridete do razpotja, kjer se odločite, ali boste
nadaljevali pot do vrha Grmad in nadaljevali po t.i. severni
trasi proti Gobniku ali pa se boste odločili za krajinsko precej
zanimivejšo južno, planinsko traso množičnega popotovanja.
Vsekakor boste šli skozi najlepše predele tega območja. Še pred
Ježnim vrhom se vam odpre čudovit razgled proti Šmartnem, gradu
Bogenšperk, oko pa vam seže vse do tam, kjer meglice morda ob
slabšem vremenu zakrijejo vrhove.
Na Ježnem vrhu je za ogled zelo zanimiva nova cerkvica sv.
Petra, ki jo je zgradil Vinko Zadražnik. Vseskozi hodite rahlo
navzdol, srečujete pa prijetne domačine, uživali pa boste tudi
ob pogledu na krajino, predvsem pa na stare objekte (toplarji,
kozolci, kašče, …), ki so marsikje že pozabljeni. Na Ježnem vrhu
zavijete desno proti Vinjemu vrhu (vsekakor si velja ogledati
zidanico Jožeta Zadražnika) in Poljanam. Tu pa se vam že odpre
pogled na cerkev sv. Lucije v Mišjem dolu na desni, dalje pa vam
padejo oči na bližnje in daljne vrhove. Ni daleč do Kopačije,
stare in povsod znane gostilne.
Če utegnete si lahko vrh Primskove gore ogledate tri cerkve in
tudi grob Jurija Humarja, čudodelnika s Primskovega. Sicer
zavijete levo proti Sevnem, kjer si le oglejte Galerijo Sevno,
kjer je lastnik dolga leta zbiral stare predmete, slike in
listine in jih zdaj razstavlja v zasebni galeriji.
Iz Sevnega vam v lepem vremenu oko seže vse do Gorjancev,
Kočevskega in celo do Snežnika. Od tod pa do Gornjega in
Dolnjega vrha, do naslednje kontrolne točke, edine na južni
trasi. Velja si ogledati cerkev sv. Janeza Krstnika, nato pa
skozi gozd proti Zagriču in Razboram.
Severna trasa popotovanja
V primeru severne trase poti nadaljujete do samotne kmetije pri
Lokarjevih (680 m). Med drugo svetovno vojno je tod mimo
potekala nemško – italijanska okupacijska meja, ostanki so vidni
še danes.
Kasneje se Levstikova pot loči od glavne poti in na križišču na
Grmadah zavije levo po gozdni poti, ki je v času dežja precej
razmočena in blatna. Tu so bili še pred nekaj leti vidni
grobovi, t. i. grmade, po katerih je hrib dobil svoje ime. Pot
se nadaljuje skozi gozd, ki je prepreden s številnimi gozdnimi
potmi in stezicami. Potrebno je slediti oznakam Levstikove poti
in biti malo previden. Tu je v Levstikovih časih vodila glavna
pot med Moravčami in Litijo, kamor so kmetje nosili prodajat
češnje in druge pridelke. Sledi pot v moravško dolino.
Kmalu po prihodu na Gobnik se odpre pogled na okoliške domačije,
vinograde in zidanice. Deset minut kasneje pridete do razpotja.
Desno lahko zavijete proti Bojčevi zidanici, kjer je nastajalo
jedro Levstikovega potopisa. Vseskozi do Moravč pa se spuščate v
dolino.
V Moravčah pridete do glavne ceste Litija – Čatež, zato ne bo
odveč, da ste pri hoji zelo previdni, saj po njej hodite skozi
vso moravško dolino. Na desni si lahko poleg nove hiše ogledate
domačijo Tone Zidarjeve, kamor je rad zahajal tudi Levstik.
Nekaj metrov naprej je Resn'kova kašča (lastnik Milan Resnik) in
kontrolna točka, kjer dobite tretji žig v svoj dnevnik.
Pot po moravški dolini je ravna, pelje vas po glavni cesti.
Greste mimo ostankov gradu Turn in nekoliko naprej zavijete z
glavne ceste desno proti naselju Okrog. Čaka vas vzpenjanje
skozi gozd, pa spet navzdol in za konec dokaj strm klanec proti
cilju. Že od daleč lahko vidite zvonik čateške cerkve in na
cilju dobite le še zadnji kontrolni žig v svoj dnevnik.
Kaj storiti na cilju?
Ko prispete na cilj, si v dnevnik odtisnite še zadnji žig
Levstikove poti. Vsekakor potem nikamor ne hitite. Domačini na
Čatežu vsako leto pripravijo prijetno dobrodošlico s kulturno
prireditvijo Razhodnjo ob 13. uri, prej in potem pa ponudijo
tudi svoje dobrote iz kleti in peči.
Od 11. ure s cilja na Čatežu vozijo posebni avtobusi
neprekinjeno v Litijo in naprej na Veliko Loko. V konici lahko
pride do gneče, zato priporočamo, da se z avtobusom odpravite
čim prej. Ali pa malo počakate, saj ste cilj tega dne že
dosegli. Vse udeležence pa vsako leto odpeljemo s Čateža
najkasneje okrog 17. ure.
|