LEVSTIKOVA POT NEKOČ IN DANES |
Karmen Sadar:
IZ SREDIŠČA SLOVENIJE - OBČINA LITIJA
Občina
Litija leži v osrčju Slovenije, meri 322 km2, v njej pa
živi 19.111 prebivalcev. Hribovito območje Posavskih hribov se na
jugu počasi prevesi v Dolenjsko gričevje. Območje je redko poseljeno
(57 preb./km2), gospodarstvo temelji na tekstilni, lesni,
usnjarski in kovinski industriji. V zadnjem času se hitro razvijata
malo gospodarstvo in turizem.
Kljub
številnim naravnim in kulturnim znamenitostim, pa še vedno precej
ljudi premalo pozna to območje, zato vas vabimo na kratko potepanje
po naših prijaznih krajih.
Dolina
reke Save vas iz ljubljanske smeri preko Ribč pripelje do
Spodnjega Hotiča. Tu se cesta odcepi proti Vačam.
Prijazna vasica na prisojni polici nad dolino Save, zaradi
arheološkega bogastva spada med najbogatejša slovenska in
vzhodnoalpska prazgodovinska najdišča. Prvotna ilirska naselbina z
nekropolo je stala na vzpetinah Zgornji in Spodnji Kroni. Vače so se
razvile po prihodu Rimljanov, ko je začela naselbina pod Krono
propadati. Prvič se omenjajo leta 1296. Trške pravice je kraj dobil
v začetku 15. stoletja. V srednjem veku so tu kopali železovo in
bakrovo rudo, delovalo pa je tudi več fužin. Rudarstvo je začelo
zamirati po letu 1820.
V kraju
stoji cerkev sv. Andreja, zgrajena leta 1844. V njej si lahko
ogledate tudi Božji grob, ki je eden najlepših v Evropi. Nad
pokopališčem je razgaljena fosilna morska obala s kamnovrstnimi
školjkami v jurski apnenčevi steni, najlepši primerek iz tega časa v
Sloveniji.
Aleja
ustvarjalnosti vas pripelje na bližnji Klenik, kjer stoji
povečana kopija znamenite vaške situle, iz katere so Iliri pili
najkvalitetnejše pijače.
Z Vač
vas pot pelje proti Spodnji Slivni, kjer je postavljeno
obeležje geometričnega središča Slovenije - Geoss, z
geografskimi koordinatami: dolžina 14°
48’
55,2” in širina 46°
07’
11,8”. Truda vreden je tudi vzpon na Zgornjo Slivno (880 m),
odkoder je lep razgled na vse strani Slovenije. V baročni cerkvi sv.
Neže so ohranjeni ostanki gotskih slik. V bližnjem kamnolomu Zapodje
je urejeno vzletišče za jadralne padalce, ki pristajajo na travniku
ob Savi v Kresnicah.
Po
Vačah in okolici so speljane tudi nekatere učne poti (arheološka,
geološka, biološka), lahko pa si privoščite prav posebno doživljanje
pokrajine ob strokovnem vodstvu vodičk Turistično informacijskega
centra Vače.
Ob
savskem okljuku se pripeljete v občinsko središče - Litijo.
Stara brodarska postojanka ima jedro na desnem bregu, kjer stojita
cerkev sv. Nikolaja in grad Turn. V njem sta delovala skladatelj
Peter Jereb in slikarka Mira Pregelj. Kraj se prvič omenja leta
1256, kot trg leta 1386, mestne pravice pa je dobil leta 1952. Na
razvoj mesta, na stičišču kopnih in vodnih poti je močno vplivalo
brodarstvo po Savi. Z zgraditvijo železnice leta 1849 je Litija
prevzela gospodarsko in upravno vlogo, ki jo je poprej imelo Šmartno
pri Litiji. Industrijski vzpon so omogočili prvi obrati bombažne
predilnice ter žagarsko podjetje, pa tudi rudna bogastva na
Sitarjevcu in okolici (svinčeva, cinkova, železova, srebrna in
barijeva ruda); rudnik je obratoval do leta 1951.
Kraj
ima dolgoletno čitalniško tradicijo (1884), stoletnico pa je dočakal
tudi Pihalni orkester (1899-1999). V zadnjem času se ponovno obuja
Pustni karneval.
Iz
Litije se lahko odpravite na več strani. Skozi Zavrstnik in
Štangarske Poljane vas cesta pripelje v Veliko Štango,
idilično hribovsko vasico, ki nudi obilo možnosti pohodništva,
kolesarjenja in nabiranja gozdnih sadežev. V kraju stoji predelana
gotska cerkev Antona Padovanskega iz leta 1677, v preteklosti
pomembna romarska točka.
Drugo
večje naselje v občini je Šmartno pri Litiji. Osrednji trg
krasi neogotska cerkev sv. Martina, v bližini pa stoji tudi
najstarejša hiša z letnico 1580. V njej je bila v drugi polovici 17.
stoletja grafična in slikarska delavnica Mollerey, kjer sta delala
sodelavca J.V. Valvasorja.
Če iz
Šmartnega sledite cesti proti Dolenjski, se vam vrh serpentinastega
hriba odpre prelep razgled na enega najlepših slovenskih gradov -
Bogenšperk, kjer je Janez Vajkard Valvasor v dvajsetletnem
bivanju na gradu ustanovil bakroreznico in tiskarno ter izdal svoje
največje delo, Slavo vojvodine Kranjske. V gradu si lahko ogledate
stalne zbirke, sprehodite pa se lahko v grajskem drevoredu, lahko pa
se v njem tudi poročite. Če grad obiščete v začetku septembra, boste
priča pravemu srednjeveškemu vzdušju, ki ga pričarajo prave viteške
igre.
Sledi
spust v dolino Temenice. V Sobračah se cesta odcepi proti
Primskovim, slikovito vasico na Primskovim hribu, odkoder se
odpre čudovit razgled na vse strani. Ob cerkvi sv. Marije Magdalene
in kapele sv. Petra se bohoti vsaj 600 let stara lipa, ki sodi med
slovensko naravno dediščino. Poseben pečat je dal kraju duhovnik
Jurij Humar, ki je kot zdravilec pomagal mnogim ljudem. Številni
obiskovalci verjamejo, da iz njegovega groba seva zdravilna
energija. V bližini so lepo ohranjeni ostanki rimskih mostov skozi
bližnje vinogradniško Sevno pa je speljana vinska cesta, ki
vas pripelje v Čatež na Dolenjskem.
Iz
Šmartnega pa lahko sledite tudi cesti proti Gabrovki,
sadjarskemu in vinogradniškemu kraju. Osrednji del je strnjen okoli
šole in cerkve sv. Križa. Obrat sadnih sokov in žganih pijač Presad
je pomembnejši gospodarski objekt. V bližnjih Moravčah stoji
Tonina hiša (kjer je živela Levstikova inspiracija) mimo katere vodi
Levstikova pot proti Čatežu.
Če se
iz Gabrovke dvignete na Moravško goro, se vam odpre čudovit
razgled na Dolenjsko. Prek Brezovega vodi pot v dolino
Bistrice, kjer se še vedno vrtijo mlinska kolesa in meljejo žito za
domačine in okoličane, in naprej na Dole, ki so stisnjene pod
kraško Dolsko planoto. Tu se odpre povsem nov, drugačen svet kraških
jam in vrtač. V bližini je več slapov, najlažje pa je dostopen izvir
potok Bena.
Po
soteski reke Sopota se lahko odpravite proti Radečam ali pa se
dvigneta na Polšnik, ki se razprostira nad savsko dolino.
Kraj, ki se prvič omenja leta 1286, je prijetna izletniška točka in
izhodišče pohodov na Ostrež (856 m), Žamboh (791 m) in Kum
(1220 m). Območje Ostreža in Žamboha spada med krajinske parke
Slovenije zaradi svoje pestre vegetacije. Pod vznožjem Ostreža sta
Mala Ajdivska jama in brezno Luknja, nekdanji zavetišči pred
turškimi vpadi.
S
Polšnika se spustite v savsko sotesko, odkoder vodi regionalna cesta
proti Zagorju ob Savi ali Ljubljani.
Vse
omenjene točke lahko obiščete z avtom, kolesom ali peš, če pa si
zaželite pohoda s posebno vsebino, se odpravite na Levstikovo pot Od
Litije do Čateža (znak in ime sta registrirani blagovni znamki).
Pohod je organiziran vsako leto, drugo soboto v novembru, pot pa je
vredna ogleda tudi v drugih letnih časih. Trasa poti je speljana po
literarni predlogi Frana Levstika z istoimenskim naslovom in vodi iz
Litije prek Šmartnega, Male Kostrevnice, Jelše, Liberge in Moravč do
Čateža na Dolenjskem.
Zanimiv
je tudi pohod od Cerkvice do cerkvice, ki ga vsako leto v začetku
junija organizirajo na Polšniku.
V maju
je organiziran kolesarski vzpon in pohod na Geoss.
Če vam
ni do hoje, vožnje s kolesom ali avtom, pa se z raftom lahko
spustite tudi po Savi. Za spremstvo in varnost poskrbijo člani
Rafting kluba Vidra iz Litije.
Ker se
bliža poletje, upamo, da smo vam ponudili precej možnosti enodnevnih
izletov. Želimo si, da bi na Podjetniškem centru Litija, ki se
aktivno ukvarja z razvojem turizma in podjetništva v občini, lahko
kmalu ponudili izdelan program kolesarskih poti po naših krajih.
Pripravil: Center za razvoj Litija
tel. 01/899-02-98
|