Po lesu listje trepet ,
drevesa ziblje groza tiha;
po vejah mračni duh šumlj ,
pod njimi hladen pokoj diha.

Za goro žarko sonce gre,       
po gori še stoje drevesa;
po vejah ptiči vsi molče,
po vejah ne molče peresa.

Tvoj duh šumeče je drev˘,
ki v tebi nikdar ne počiva;
ko v snu ugasne ti ok˘,
šumljaje sanje v te izliva.