Občina Litija
Občina Litija leži v središču
Slovenije, vzhodno od Ljubljane, v zahodnem delu Posavskega
hribovja, ki z obeh strani obdaja reko Savo. Občina meri po
površini približno 227 km2 in šteje 14.300 prebivalcev. Njeni
hriboviti predeli so redko poseljeni (Dole, Gabrovka, Polšnik,
Vače), večja naselja (Jevnica, Kresnice, Hotič, Litija, Sava) so
nastala v dolini reke Save, kjer potekajo tudi večje prometnice
in železnica.
Občinsko
središče je mesto Litija, ki se je razvilo iz nekoč pomembne
brodarske postojanke na reki Savi, po kateri je potekala živahna
trgovska pot med Trstom, Ljubljano in Hrvaško. Kraj se prvič
omenja v cerkvenih zapisih leta 1145, trške pravice je dobil v
14.stoletju, po Valvazorjevem tolmačenju pa naj bi ime izhajalo
iz latinskega imena litus, kar pomeni obrežje. V okolici Litije
so bila nahajališča različnih rudnin (živosrebrne, svinčene,
bakrene, cinkove, železove, baritne, idr.); stara rudarska
najdbišča in materialni ostanki takratne kulture pa pričajo, da
je bilo rudarstvo tod razvito že za časa Ilirov, Keltov in
Rimljanov. Največji med rudniki in tudi eden med najstarejšimi v
Zasavju in Sloveniji je bil Sitarjevec, kjer so rudo kopali vse
do leta 1965. Na gospodarski razvoj Litije, zlasti rudarstva,
tekstilne in lesne industrije je zelo ugodno vplival prihod
Južne železnice po letu 1849, a so z njenim prihodom hkrati
zamrle številne dejavnosti in obrti, tesarstvo, barvarstvo,
vrvarstvo, ki so bile povezane z rečnim ladjarstvom. Izmed
pomembnejših dogodkov iz preteklosti omenimo še, da so tudi
Litijo 1528 opustošili Turki, da kraju v 16.st. tudi ni
prizanesla kuga, niti v 17.st hudi požari. Prvi most čez Savo je
bil zgrajen leta 1852, leta 1952 pa je Litija dobila tudi mestne
pravice.
Današnje
mesto se razprostira na obeh bregovih reke Save in šteje
približno 6.000 prebivalcev. Jedro stare Litije je deloma še
ohranjeno, med najstarejšimi in najznamenitejšimi zgradbami v
starem delu mesta sodijo grad Turn ali Farbarjev grad, stara
litijska sodnija, kjer je dandanes osnovna šola, Plečnikov
spomenik NOB, župnijska cerkev sv. Nikolaja oziroma sv.
Miklavža, ki pa se je v zadnjih letih prenovila, med lepše
zgradbe v mestu pa prav gotovo sodita tudi prenovljena matična
knjižnica dr. Slavka Gruma, nekoč sedež okrajnega glavarstva,
ter nova Gimnazija v Litiji. Mesto ima tudi veliko in sodobno
športno dvorano.
V Litiji se
je rodilo ali pa v njej živelo in delalo tudi nekaj znanih
Slovencev, kot so bili denimo: Luka Svetec ( pisatelj in narodni
buditelj), Metod Badjura (1932 posnel prvi slovenski celovečerni
film Triglavske strmine), Peter Jereb (skladatelj in pevovodja),
Mira Pregelj (slikarka), Nace Simončič (lutkar in igralec) in
številni drugi.
Med
gospodarskimi dejavnostmi v današnjem času prevladuje drobno
gospodarstvo, zlasti različne kovinarske in gradbene obrti,
največja tovarna v Litiji je Predilnica Litija, največ ljudi pa
se še vedno vozi v službe v Ljubljano.
Med najbolj
znanimi izletniškimi kraji v občini Litiji, kakor tudi v širši
regiji, so Vače, znane po vaški situli in drugih arheoloških
najdbah iz obdobja 5. in 6.st. pred n.št. ter po geometričnem
središču Slovenije - GEOSS.
Razgibana
pokrajina ponuja tudi številne možnosti za izletništvo in
rekreacijo, celotno območje je prepredeno s kolesarskimi in
pohodnimi potmi ter turističnimi kmetijami z različnimi
dopolnilnimi dejavnostmi. Najbolj znane pohodniške prireditve
so: Levstikova pot od Litije do Čateža, Oglarska pot na Dolah
pri Litiji in pohod Od cerkvice do cerkvice na Polšniku, ki
povezuje pet okoliških hribov in njihovih cerkva. Mnogi
obiskovalci prihajajo v Litijo tudi zaradi znanih tradicionalnih
prireditev, kot so Pustni karneval, Pohod in kolesarski vzpon na
GEOSS-geometrično središče Slovenije, Viteške igre na gradu
Bogenšperk , festivalske prireditve (kot npr. Brežiški festival-Ars
Ramovš) ter druge kulturno zabavne prireditve v Litiji. |