LEVSTIKOVA POT

      | LEVSTIKOVA POT HUMARJEVA POT | ORGANIZATOR|
| Novice | Popotovanje | Fotografije | E-knjige | Arhivi| Povezave | Kontakt|
19. POPOTOVANJE PO LEVSTIKOVI POTI


KNJIGA 19. POPOTOVANJA PO LEVSTIKOVI POTI

OBČINA ŠMARTNO PRI LITIJI

Občina Šmartno pri Litiji se nahaja v zahodnem delu Posavskega hribovja, ki se s svojim južnim delom naslanja na Dolenjsko podolje. Je mlada občina, saj je bila ustanovljena šele leta 2002, z razdružitvijo občine Litija. Na 94,9 km2 površine in v 55 naseljih je leta 2003 prebivalo 5183 prebivalcev. 

Občinsko središče, Šmartno pri Litiji (252 m nadmorske višine), leži v manjši kotlini, 3 km jugovzhodno od Litije, ob sotočju potokov Reka, Črni in Kostrevniški potok. Staro jedro Šmartna se je razvilo na trgu okoli čudovite neogotske cerkve sv. Martina, ki so jo po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja in izvedbi Gustava Tonniesa gradili med leti 1899 in 1901. Stavba ima gotski, baročno rebrast obok in dve baročni kapeli. Cerkev naj bi po legendi zgradili na mestu, kjer je na površje 11. novembra, na god sv. Martina, prišla skupina zasutih šmarskih rudarjev. Med zanimivejše zgradbe, vredne ogleda, sodi tudi nekdanji Sokolski dom, v katerem je danes Kulturni dom Šmartno. V najstarejši hiši v Šmartnem, z vzidano letnico 1580, je bila v drugi polovici 17. stoletja grafična in slikarska delavnica Mollerey.  

Do prihoda Južne železnice v Litijo, je bilo Šmartno močno upravno, župnijsko in šolsko središče z razvito obrtno dejavnostjo. Med gospodarskimi panogami je bilo nekdaj zelo razvito železarstvo, fužinarstvo, trgovina in različne obrti (usnjarstvo, čevljarstvo, kovaštvo).

Danes je Šmartno tudi kulturno in športno središče občine z bogato in dolgoletno društveno dejavnostjo. Tradicionalno državno prvenstvo v krosu vsako leto privabi mlade tekače iz vse Slovenije, pohodniki pa ga z veseljem obiščejo v začetku novembra, ko se tako kot nekoč Fran Levstik, odpravijo po poti iz Litije do Čateža. 

Šmartno je pravo prometno vozlišče, saj se v njem križajo prometne poti proti Dolenjski, Ljubljanski kotlini in Zasavju. 

V smeri proti Dolenjski se vrh vzpetine odpre čudovit pogled na grad Bogenšperk. Grad je bil prvič omenjen leta 1533. V njem je v letih 1672-1692  bival slovenski polihistor Janez Vajkard Valvasor in v tem času ustanovil bakroreznico in tiskarno ter ustvaril svoje najpomembnejše delo, Slavo vojvodine Kranjske. Danes je v gradu več muzejskih zbirk (vraževerje, zbirka noš, geološka, geodetska in lovska zbirka), obiskovalci pa si lahko ogledajo še Valvasorjevo delovno sobo in bakrotiskarno. V poročni dvorani, nekdanji Valvasorjevi knjižnici, veliko mladoporočencev iz vse Slovenije stopi na skupno življenjsko pot, vse več obiskovalcev pa grad obišče predvsem zaradi njegove čudovite okolice z lepo urejenim grajskim parkom.  

Kjer se Posavsko hribovje počasi preveša v dolenjsko gričevje, stoji mogočna Primskova gora s cerkvijo sv. Marije Magdalene, vidne daleč naokoli, ki jo krasi 600 let stara lipa. Kraj je močno zaznamoval zdravilec in čudodelnik Jurij Humar (1819-1890), po katerem so domačini poimenovali tudi svojo pohodno pot. Mnogi  verjamejo, da je v cerkvi in njeni okolici čutiti močne energetske tokove.  

Po hribu, severno od naselja Velika Štanga, so domačini poimenovali zahodni del občine ob meji z mestno občino Ljubljana – Dežela pod Kamplovim hribom. Pokrajina, ki nudi obilico možnosti za rekreacijo v neokrnjeni naravi, gozdnih sadežev in domačih dobrot, je prepredena s številnimi pohodnimi potmi. 

V Šmartno pri Litiji se je vredno odpraviti na izlet tudi s kolesom, konjem ali peš, saj je doživetje narave tako še večje. Številni vzponi so vredni truda, saj je vedno poplačan s čudovitimi razgledi. Utrujenost bo kmalu pozabljena, nepozabni trenutki pa vas bodo kmalu spet pripeljali nazaj………

                                     DOBRODOŠLI V ŠMARTNEM PRI LITIJI!

:: GLAVNI POKROVITELJ 19. POPOTOVANJA PO LEVSTIKOVI POTI ::  

 

:: SOORGANIZATOR 19. POPOTOVANJA PO LEVSTIKOVI POTI ::
Zavod za šport Slovenije


   

| Novice | Popotovanje | Fotografije | E-knjige | Arhivi| Povezave | Kontakt|

Copyright 1998-         Narava Bregar k.d.        Vse pravice pridržane.