OBČINA
ŠMARTNO PRI LITIJI
Občina
Šmartno pri Litiji se nahaja v zahodnem delu Posavskega
hribovja, ki se s svojim južnim delom naslanja na Dolenjsko
podolje. Je mlada občina, saj je bila ustanovljena šele leta
2002, z razdružitvijo občine Litija. Na 94,9 km2 površine in v
55 naseljih je leta 2003 prebivalo 5183 prebivalcev.
Občinsko
središče, Šmartno pri Litiji (252 m nadmorske višine), leži v
manjši kotlini, 3 km jugovzhodno od Litije, ob sotočju potokov
Reka, Črni in Kostrevniški potok. Staro jedro Šmartna se je
razvilo na trgu okoli čudovite neogotske cerkve sv. Martina, ki
so jo po načrtih arhitekta Adolfa Wagnerja in izvedbi Gustava
Tonniesa gradili med leti 1899 in 1901. Stavba ima gotski,
baročno rebrast obok in dve baročni kapeli. Cerkev naj bi po
legendi zgradili na mestu, kjer je na površje 11. novembra, na
god sv. Martina, prišla skupina zasutih šmarskih rudarjev. Med
zanimivejše zgradbe, vredne ogleda, sodi tudi nekdanji Sokolski
dom, v katerem je danes Kulturni dom Šmartno. V najstarejši hiši
v Šmartnem, z vzidano letnico 1580, je bila v drugi polovici 17.
stoletja grafična in slikarska delavnica Mollerey.
Do prihoda
Južne železnice v Litijo, je bilo Šmartno močno upravno,
župnijsko in šolsko središče z razvito obrtno dejavnostjo. Med
gospodarskimi panogami je bilo nekdaj zelo razvito železarstvo,
fužinarstvo, trgovina in različne obrti (usnjarstvo,
čevljarstvo, kovaštvo).
Danes je
Šmartno tudi kulturno in športno središče občine z bogato in
dolgoletno društveno dejavnostjo. Tradicionalno državno
prvenstvo v krosu vsako leto privabi mlade tekače iz vse
Slovenije, pohodniki pa ga z veseljem obiščejo v začetku
novembra, ko se tako kot nekoč Fran Levstik, odpravijo po poti
iz Litije do Čateža.
Šmartno je
pravo prometno vozlišče, saj se v njem križajo prometne poti
proti Dolenjski, Ljubljanski kotlini in Zasavju.
V smeri proti
Dolenjski se vrh vzpetine odpre čudovit pogled na grad
Bogenšperk. Grad je bil prvič omenjen leta 1533. V njem je v
letih 1672-1692 bival slovenski polihistor Janez Vajkard
Valvasor in v tem času ustanovil bakroreznico in tiskarno ter
ustvaril svoje najpomembnejše delo, Slavo vojvodine Kranjske.
Danes je v gradu več muzejskih zbirk (vraževerje, zbirka noš,
geološka, geodetska in lovska zbirka), obiskovalci pa si lahko
ogledajo še Valvasorjevo delovno sobo in bakrotiskarno. V
poročni dvorani, nekdanji Valvasorjevi knjižnici, veliko
mladoporočencev iz vse Slovenije stopi na skupno življenjsko
pot, vse več obiskovalcev pa grad obišče predvsem zaradi njegove
čudovite okolice z lepo urejenim grajskim parkom.
Kjer se
Posavsko hribovje počasi preveša v dolenjsko gričevje, stoji
mogočna Primskova gora s cerkvijo sv. Marije Magdalene, vidne
daleč naokoli, ki jo krasi 600 let stara lipa. Kraj je močno
zaznamoval zdravilec in čudodelnik Jurij Humar (1819-1890), po
katerem so domačini poimenovali tudi svojo pohodno pot. Mnogi
verjamejo, da je v cerkvi in njeni okolici čutiti močne
energetske tokove.
Po hribu,
severno od naselja Velika Štanga, so domačini poimenovali
zahodni del občine ob meji z mestno občino Ljubljana – Dežela
pod Kamplovim hribom. Pokrajina, ki nudi obilico možnosti za
rekreacijo v neokrnjeni naravi, gozdnih sadežev in domačih
dobrot, je prepredena s številnimi pohodnimi potmi.
V Šmartno pri
Litiji se je vredno odpraviti na izlet tudi s kolesom, konjem
ali peš, saj je doživetje narave tako še večje. Številni vzponi
so vredni truda, saj je vedno poplačan s čudovitimi razgledi.
Utrujenost bo kmalu pozabljena, nepozabni trenutki pa vas bodo
kmalu spet pripeljali nazaj………
DOBRODOŠLI V ŠMARTNEM PRI
LITIJI! |