Rudi Bregar

SPLOŠNI OPIS POTI NA MNOŽIČNIH POPOTOVANJIH PO LEVSTIKOVI POTI 

Levstikova pot je nastala leta 1987, ko se je na pot odpravilo 397 popotnikov iz vseh koncev Slovenije. Tako kot daljnega leta 1987 se bodo mnogi tudi letos podali po t.i. planinski južni trasi Levstikove poti, ki vodi skozi Ježni vrh, Vinji vrh in Poljane skozi Sevno, Gornji in Dolnji vrh, naprej proti Zagriču in Razboram do cilja na Čatežu. Vsako leto je število udeležencev večje, zadnja leta se po nekaterih ocenah prireditve udeležuje prek 20.000 mladih in starejših iz vse Slovenije in drugih evropskih držav.  

Prvi, skupni del popotovanja 

Izhodiščni točki množičnega popotovanja (pot je označena tudi za pohode med letom) sta Levstikova ulica v starem mestnem središču Litije in kulturni dom v Šmartnem pri Litiji. Prvi del poti iz Litije se delno pokriva z Badjurovo krožno potjo. Po rahlem vzpenjanju skozi Frtico pridete do križišča pri Zdravstvenem domu, kjer pot nadaljujete proti Ustju do križišča. Križišče prečkate in greste mimo Kulturnega doma Šmartno, kjer se tudi lahko prijavite.

Pri šmarski cerkvi zavijete levo po asfaltirani cesti proti Radečam. Ko greste mimo tovarne usnja, zavijete z regionalne ceste levo in nadaljujete mimo klavnice na Slatno. Nekoliko višje se pred vami odpre lep razgled na Šmartno. Kmalu pridete v gozd, kjer lahko sledite oznakam Levstikove poti. Cela pot je označena s tablami nove celostne podobe.

Nekoliko kasneje spet prečkate regionalno cesto, ki vodi proti Moravčam, pot pa nadaljujete skozi gozd do Jelše. Pot gre naprej po odprtem slemenu z lepim razgledom do zaselka Rodni vrh s tremi domačijami. Tu je pravo križišče markiranih poti. Z desne strani, iz smeri Velike Kostrevnice v dolini, vodita do križišča Badjurjeva krožna pot in Zasavska planinska pot. Zasavska planinska pot prečka vozno pot in se spusti čez sleme navzdol v Cerovico, Badjurjeva krožna pot pa gre skupaj z našo potjo do vrha Preske.

Z Rodnega vrha je le 400 metrov do Liberške cerkvice s pokopališčem. Z leve se nam 100 metrov naprej priključi novejša cesta, ki pripelje iz Velike Kostrevnice. Tu je zaselek Bič (izg. B'č) z nadmorsko višino 466 metrov. Na desni strani si lahko ogledate poldrugo stoletje staro Medvedovo sušilnico sadja . Od tu sledi bolj strma pot do gasilskega doma na Libergi , kjer je na množičnem popotovanju kontrolna točka za drugi kontrolni žig (prvi je ob prijavi v Litiji). Vasica Liberga leži na desnem slemenu hriba.

Sledi še nekaj strmine mimo prvih stanovanjskih in počitniških hiš do osrednjega dela vasi Preska, kjer je levi odcep za Tisje. Desno pod potjo je domačija Zamanovih. Od gasilskega doma je do sem približno 20 minut.  

Južna trasa popotovanja

Nekoliko naprej pridete do razpotja , kjer se odločite, ali boste nadaljevali pot do vrha Grmad in nadaljevali po t.i. severni trasi proti Gobniku ali pa se boste odločili za krajinsko precej zanimivejšo južno, planinsko traso množičnega popotovanja.

Vsekakor boste šli skozi najlepše predele tega območja. Še pred Ježnim vrhom se vam odpre čudovit razgled proti Šmartnem, gradu Bogenšperk , oko pa vam seže vse do tam, kjer meglice morda ob slabšem vremenu zakrijejo vrhove.

Na Ježnem vrhu je za ogled zelo zanimiva nova cerkvica sv. Petra , ki jo je zgradil Vinko Zadražnik. Vseskozi hodite rahlo navzdol, srečujete pa prijetne domačine, uživali pa boste tudi ob pogledu na krajino, predvsem pa na stare objekte (toplarji, kozolci, kašče, …), ki so marsikje že pozabljeni. Na Ježnem vrhu zavijete desno proti Vinjemu vrhu (vsekakor si velja ogledati zidanico Jožeta Zadražnika ) in Poljanam. Tu pa se vam že odpre pogled na cerkev sv. Lucije v Mišjem dolu na desni, dalje pa vam padejo oči na bližnje in daljne vrhove. Ni daleč do Kopačije, kjer je bila nekoč znana gostilna, na množičnih pohodih pa je tudi kontrolna točka na južni trasi.

Če utegnete si lahko vrh Primskove gore ogledate tri cerkve in tudi grob Jurija Humarja, čudodelnika s Primskovega. Sicer zavijete levo v Sevno.

Iz Sevnega vam v lepem vremenu oko seže vse do Gorjancev, Kočevskega in celo do Snežnika. Od tod pa skozi Zagrič proti Razboram in cilju na Čatežu. 

Severna trasa popotovanja 

V primeru severne trase poti nadaljujete do samotne kmetije pri Lokarjevih (680 m). Med drugo svetovno vojno je tod mimo potekala nemško – italijanska okupacijska meja, ostanki so vidni še danes.

Kasneje se Levstikova pot loči od glavne poti in na križišču na Grmadah zavije levo po gozdni poti, ki je v času dežja precej razmočena in blatna. Tu so bili še pred nekaj leti vidni grobovi, t. i. grmade, po katerih je hrib dobil svoje ime. Pot se nadaljuje skozi gozd, ki je prepreden s številnimi gozdnimi potmi in stezicami. Potrebno je slediti oznakam Levstikove poti in biti malo previden. Tu je v Levstikovih časih vodila glavna pot med Moravčami in Litijo, kamor so kmetje nosili prodajat češnje in druge pridelke. Sledi pot v moravško dolino.

Kmalu po prihodu na Gobnik se odpre pogled na okoliške domačije, vinograde in zidanice. Deset minut kasneje pridete do razpotja. Desno lahko zavijete proti Bojčevi zidanici , kjer je nastajalo jedro Levstikovega potopisa. Vseskozi do Moravč pa se spuščate v dolino.

V Moravčah pridete do glavne ceste Litija – Čatež, zato ne bo odveč, da ste pri hoji zelo previdni, saj po njej hodite skozi vso moravško dolino. Na desni si lahko poleg nove hiše ogledate domačijo Tone Zidarjeve , kamor je rad zahajal tudi Levstik. Nekaj metrov naprej je Resn'kova kašča (lastnik Milan Resnik) in kontrolna točka, kjer dobite tretji žig v svoj dnevnik.

Pot po moravški dolini je ravna, pelje vas po glavni cesti. Greste mimo ostankov gradu Turn in nekoliko naprej zavijete z glavne ceste desno proti naselju Okrog. Čaka vas vzpenjanje skozi gozd, pa spet navzdol in za konec dokaj strm klanec proti cilju. Že od daleč lahko vidite zvonik cerkve na Čatežu in na cilju dobite le še zadnji kontrolni žig v svoj dnevnik.
  

Kaj storiti na cilju? 

Ko prispete na cilj, si v dnevnik odtisnite še zadnji žig Levstikove poti. Vsekakor potem nikamor ne hitite. Domačini na Čatežu vsako leto pripravijo prijetno dobrodošlico s kulturno prireditvijo Razhodnjo ob 13. uri, prej in potem pa ponudijo tudi svoje dobrote iz kleti in peči. 

Od 11. ure s cilja na Čatežu vozijo posebni avtobusi neprekinjeno v Litijo in naprej na Veliko Loko. V konici lahko pride do gneče, zato priporočamo, da se z avtobusom odpravite čim prej. Ali pa malo počakate, saj ste cilj tega dne že dosegli. Vse udeležence pa vsako leto odpeljemo s Čateža najkasneje do 18. ure.